Naravne
znamenitosti
IDRIJA UNESCO GLOBALNI GEOPARK
Območje krajinskega parka je polno naravnih znamenitosti. Že ob vhodu v park s strani mesta Idrije nas pot vodi mimo Scopolijevega spominskega botaničnega vrta, ki je bil urejen v čast prvim naravoslovcem, ki so že v 18. stoletju prihajali v Idrijo in raziskovali njeno okolico, imenovan pa je bil po svetovno znanem naravoslovcu G. A. Scopoliju, ki je v Idriji deloval kot prvi rudniški zdravnik.
Pot nadaljujemo ob znamenitem vodnem kanalu Rake, ki je bil zgrajen leta 1604 za potrebe rudnika živega srebra in je potekal od jeza pri Kobili do mesta Idrija. Danes je ob vodnem kanalu priljubljena sprehajalna pot, že ob samem začetku pa lahko občudujete veliki jesen ob Rakah, ki predstavlja enega od največjih predstavnikov te vrste v Sloveniji.
Divje jezero je kot naravna znamenitost zavarovano že od leta 1967 in s tem predstavlja najstarejše zavarovano območje v občini Idrija, danes pa je zavarovano tudi kot naravna vrednota državnega pomena. Je izvir, jezero in jama v enem.
Če se peljete naprej proti Beli, boste na levi strani ceste naleteli na tektonsko okno Strug. V milijonih let je razpadanje in odnašanje kamnin postopno odstranilo najvišje ležeče narinjene kamnine in na dan so v obliki tektonskega okna pogledale plasti nižjeležečega paketa.
V strugi nad Lajštom se nad sotočjem Idrijce in Belce nahajajo naravne vodne kotlice ali bučke. Te so nastale v zgornjetriasnem dolomitu in so različno globoke, največje tudi od 2 do 3 m.
Babji zob je več metrov visok stolp iz dolomita (skalni samotar), stisnjen na ozko brežino med reko Belco in cesto Idrijska Bela–Belčne (Brusove) klavže. Deloma se je oblikoval po naravni poti, ko je reka Belca s kamnitimi bloki in prodniki brusila brežino in jo zajedala, deloma pa so ga preoblikovali ob izdelavi gozdne ceste.
Pragozd Bukov vrh meri 9,25 ha in leži v veliki vrtači, s severne in zahodne strani pa ga obdajajo prepadna pobočja. Leži na višini med 1218 in 1313 m nadmorske višine. Po vrstni strukturi večinoma bukov gozd dopolnjujeta gorski javor in jelka. Prisotne so vse razvojne faze, značilne za življenje gozda, kar daje pragozdnemu ekosistemu potrebno stabilnost, odpornost proti naravnim ujmam in samoohranitveno sposobnost. Povsod v pragozdu najdemo tudi mrtva drevesa, ki nudijo življenjski prostor in hrano številnim drugim organizmom. Pragozdovi so redki ostanki prvobitne narave, zato vanje ne vstopamo, saj jih prav takšne želimo ohraniti tudi za bodoče rodove.
Vrtači pod Petelinovim vrhom ležita JV od Smrekove drage v Trnovskem gozdu in ju uvrščamo med posebne klimatsko pogojene kraške oblike, nastale v določenih morfoloških in geoloških razmerah v goratem kraškem svetu, ki je bil v pleistocenu večkrat prekrit z ledom. Značilen je temperaturni in s tem povezani vegetacijski obrat z značilno mraziščno vegetacijo na dnu vrtač.
Potok Bedrove grape, desni pritok reke Idrijce, ki izvira nad cesto Krekovše–Mrzla Rupa, je izdelal slikovito sotesko, skozi katero se prebija v številnih skočnikih in brzicah. Grapa je floristično zelo zanimiva. Tu uspevata kranjski jeglič in avrikelj ter njun križanec idrijski jeglič, pa tudi številne druge vrste. Tu so tudi bogata nahajališča fosilov, značilnih za stratigrafske člene, v katerih se pojavljajo. V spodnjem delu so vidni ostanki lesenih klavž. Območje je imelo pomembno vlogo med NOB, saj je bila tu postojanka Partizanske bolnišnice Pavla.
Nad stičiščem Bedrove in Pšenkove grape ter Črnega potoka in Idrijce je izjemno slikovita in težko prehodna soteska Kramaršca s številnimi tolmuni in slapiči. Na obrobju soteske se nahajajo najzahodnejši izdanki magmatskih kamnin v Sloveniji.
V spodnjem delu Črnega potoka je slikovita soteska Suha Idrijca, kjer se zaradi pomembne višinske razlike voda v slapovih in brzicah spušča proti reki Idrijci.