Rastlinstvo
IDRIJA UNESCO GLOBALNI GEOPARK
Narava na Idrijskem je odraz stika med dinarskim in predalpskim svetom. Prostrani gozdovi, cvetoči travniki, čiste reke in celo negostoljubno skalovje nudijo dom številnim živalim in rastlinam. Območje je bilo zaradi svoje raznovrstnosti vedno privlačno za raziskovalce narave.
Botanika
Evropsko in svetovno pomembni znanstveniki, ki so v Idrijo prihajali zaradi rudnika, niso raziskovali le geologije, temveč tudi botaniko. V Idriji so postavili temelj naravoslovja na Slovenskem. Poznavanje rastlinstva v okolice Idrije ima že dolgo tradicijo, vse od prvega na Slovenskem delujočega botanika P. A. MATTOLIA v 16. stoletju. Sledil mu je zdravnik in naravoslovec G. A. SCOPOLI, ki je odkril in opisal več do tedaj še neznanih rastlin, med njimi tudi kranjsko buniko ali kranjski volčič, ki je ime dobila prav po njem. B. HACQUET je v Idriji deloval kot rudniški zdravnik. Po njem sta poimenovana znamenita slovenska rastlina tevje in Hacquetov ušivec. F. HLADNIK, rojen v Idriji in poznan kot ustanovitelj botaničnega vrta v Ljubljani, se je posvetil raziskovanju kranjske flore. Hladnik je na območju Trnovskega gozda odkril rastlino, ki so jo pozneje poimenovali rebrinčevolistna hladnikovka. V njegov spomin so v Idriji levi del sprehajalne poti ob Rakah poimenovali Hladnikova botanična polica, saj na tem bregu spomladi cveti mnogo znamenitih rastlin. H. FREYER se je v Idriji rodil znanemu idrijskemu lekarnarju Karlu Freyerju. Veliko svojega časa je namenil raziskovanju botanike na Idrijskem in kot prvi opisal vrsto blagajev volčin, katerega rastišče si je ogledal tudi sam saški kralj Friderik Avgust II.
Za Idrijo in njeno okolico je znamenit tudi idrijski jeglič, ki je križanec med avrikljem in kranjskim jegličem. Na območju zgornje Idrijce uspeva več vrst zavarovanih kukavičevk. Posebne so še alpske rastline, kot so alpski zvonček, Clusijev svišč, navadni slečnik in bertolonijeva orlica.
V Idriji je v spomin pionirskim raziskovalcem narave zasajen SCOPOLIJEV SPOMINSKI VRT. Ogledamo si ga lahko na vstopni točki sprehajalne poti ob Rakah.
Drevesne vrste
Svet, na katerem se razprostirajo idrijski gozdovi, leži med Julijskimi Alpami na severu in Trnovsko planoto na jugu ter pomeni prehod med Vzhodnimi Alpami in Dinarskim gorstvom. Pokritost z gozdom v geoparku Idrija je skoraj 79 %, kar je precej več od slovenskega povprečja.
Prevladujoča združba na Idrijskem je dinarski jelovo-bukov gozd (Omphalodo-Fagetum), ki se razprostira v višinskem pasu od 400 m do 1250 m, najpogostejše drevesne vrste pa so bukev, javor, jelka, smreka in jesen.
Dobov drevored, Idrija
Hrast dob (Quercus robur) se nahaja na poti ob Rakah. Drevored je bil zasajen ob pozidavi Rak, leta 1770.
Jesen ob Rakah, Idrija
Veliki jesen (Fraxinus excelsior) ob Rakah je največji tovrstni ohranjeni jesen pri nas.
Kačja smreka, Godovič
Posebna genetska oblika smreke Picea excelosa form. Virgata je ime dobila po kačasto zavitih vejah. Leta 2017 se ob močnem neurju prelomila, zato so domačini v bližini posadili sadiko, ki so jo uspeli vegetativno razmnožiti.
Ivajnškova lipa, Črni Vrh nad Idrijo
Stara lipa (Tilia platyphyllos) v Zadlogu je ena najdebelejših lip v zahodni Sloveniji.
VISIT IDRIJA
