Kraški in
hidrološki pojavi
IDRIJA UNESCO GLOBALNI GEOPARK
Kraški svet brezen, uval, vrtač, požiralnikov, kraških polj in jam je nastal ob dolgotrajnem stiku kamnin in vode. Za kras značilni kamnini apnenec in dolomit sestavljata tudi večji del površja Idrijskega. Zanju je značilno, da ju voda raztaplja. Ta proces sooblikuje pokrajino in ljudi.
Divje jezero
Divje jezero prištevamo med najzanimivejše kraške izvire v Sloveniji. Je izvir, jezero in jama v enem. Leži na začetku soteske Strug, pod prepadnimi stenami Črnovrške planote, ki predstavlja večji del njegovega zaledja. Mogočne, skoraj 100 m visoke stene gradi plastnati spodnjekredni apnenec starosti med 145 in 100 milijoni leti, ki je narinjen na nepropustno podlago flišnih kamnin paleocensko-eocenske starosti (med 66 in 34 mio leti), ki so najmlajše kamnine na Idrijskem.
Voda vanj priteka iz strmo spuščajočega se potopljenega jamskega rova, ki so ga potapljači doslej raziskali do globine 164 m, kar je na meji trenutne človeške zmogljivosti. Ob suši se voda »stisne« v jezerce pod mogočno skalno steno, ob visokih vodah pa jezero bruha veliko količino vode in pri tem oblikuje nekaj deset cm visok »gobast klobuk«.
Na strmih pobočjih uspeva alpska flora, med njimi slovenski endemit kranjski jeglič (Primula carniolica), v sifonu pa so potapljači našli človeško ribico (Proteus anguinus).
Območje Divjega jezera je zavarovano kot naravni spomenik zato tu velja strožji režim varovanja, kar pomeni da je prepovedano plavanje in potapljanje, hoja izven označenih poti, trganje cvetja in onesnaževanje vode.
Dolina Idrijce
Idrijca izvira na območju Mrzle Rupe iz štirih majhnih izvirov. Celotna dolina je zelo ozka in ponekod težko dostopna soteska s strmimi pobočji, poraščenimi z gostimi bukovimi gozdovi. Nekoliko se razširi šele pri sotočju z levim pritokom Belco, kjer zavije proti Idrijski Beli in nato skozi sotesko Strug dalje proti Idriji vse do Mosta na Soči. V dolini Idrijce je več zgodovinskih in tehničnih spomenikov – Idrijske klavže, Idrijski lauf, različna znamenja itd.
Območje doline Idrijce do Podroteje je zaščiteno kot krajinski park Zgornja Idrijca.
Dolina Belce
Dolina Belce je ozka rečna dolina, ki se z reko Idrijco združi pri naravnem kopališču Lajšt. Svojo strugo je vrezala v zgornjetriasni dolomit, natančneje, kamnino iz norija in retija (216–203 mio let), ki ga imenujemo tudi glavni dolomit. Nad dnom doline se vzpenjajo zelo strma pobočja, na desni strani so to marsikje navpične in previsne stene. Strma pobočja so poraščena z bukovimi gozdovi. V dolini Belce so na ogled Brusove (Belčne) in Putrihove klavže.
Območje doline Idrijce do Podroteje je zaščiteno kot krajinski park Zgornja Idrijca.
Dolina Kanomljice
Dolina Kanomljice je izoblikovana ob znamenitem idrijskem prelomu. Kamnine ob prelomih so namreč pretrte in zdrobljene, kar omogoča lažje površinsko odnašanje in Kanomljica je tako v dolgih milijonih let izdolbla to čudovito dolino. To je dolina osamelih kmetij, ki so se preživljale s hribovskim poljedelstvom, živinorejo, gozdarstvom, drobno obrtjo in sezonskimi deli. V dolini so se včasih vrteli številni mlini, delovale so žage in stope. Znana je po bogati pripovedni folklori, številnih vaških posebnežih in razgibanem družabnem življenju.
Lajšt – sotočje Idrijce in Belce
V krajinskem parku Zgornja Idrijca je na sotočju Idrijce in Belce lepo urejeno naravno kopališče Lajšt. Tu se v prijetnem okolju sprostite in predate bogastvu neokrnjene narave krajinskega parka in njegovih naravnih posebnosti.
Priporočamo vam zabavno izobraževalno interpretacijsko točko Geoparka Idrija »Prodišče je igrišče«. Opremljena je z dobro poznanimi družabnimi igrami, kot so človek ne jezi se, volkalca, tančula ipd. Figurice in kamenčke, ki jih potrebujete za igre, boste našli kar na prodišču.
Bučke
V strugi nad Lajštom, nad sotočjem Idrijce in Belce, se nahajajo naravne vodne kotlice ali bučke. Te so nastale v zgornjetriasnem dolomitu starosti od 216 do 203 milijonov let in so različno globoke, največje tudi od 2 do 3 m.
Kotlice nastajajo v potokih in na obrobju rečnih strug v kamninah z vložki mehkejših delov, ki jih voda z lahkoto odnaša. Voda v kotlici hitro kroži, s seboj nosi ulovljene prodnike, ki brusijo stene. Prvotna luknja se širi in poglablja, dokler ne nastanejo do več metrov globoke vdolbine.
Zgornjetriasni dolomit (starosti 216–203 mio let) imenujemo tudi glavni dolomit. Pokriva pretežen del krajinskega parka Zgornja Idrijca, Zadloško polje, Črnovrško polje, pobočja nad Črnovrškim in Zadloškim poljem ter območje Godoviča in dalje Notranjskega podolja.
Gačnik
Potok Gačnik izvira pod zaselkom Vojsko, teče čez Vojskarsko planoto, mimo čudovitih močvirnatih travnikov in se nato zajeda globoko v pobočje proti Dolenji Trebuši. V začetku soteske, pod Brdarjevo kmetijo, si je mogoče ogledati Brdarjev slap, ki v višini 6 m pada čez dve stopnji.
Jama nad Kobilo
Vodoravna jama, ki je občasno tudi bruhalnik, je vrsta kraškega izvira. Voda tu na površje izteka ob močnem deževju, ko se notranji rezervoarji toliko napolnijo, da voda prestopi sifonsko zaporo in bruha na površje. Takrat iz jame buči mogočen, pršeč slap vode, ki se izliva v Idrijco.
Bezjakov slap
Bezjakov slap, visok 4 m, najdemo v dolini Črne. Ob njem so še dobro vidne ruševine nekdanje hiše z mlinom, v urbarjih prvič omenjenim leta 1586, ki ime verjetno nosi po svojem lastniku Juriju Bezjaku. Po 1. svetovni vojni je imel vedno manj dela, od smrti zadnjega lastnika leta 1933 pa propada.
Korita v Klamah
Korita v Klamah so slikovita, okoli 300 metrov dolga, težko prehodna soteska, ki jo je v zakraselih krednih apnencih starosti med 135 in 65 milijoni let izdolbla Kanomljica. Zaradi zdrobljenosti apnenca v bližini idrijskega preloma in njegove topnosti se na tem območju pojavljajo kraški pojavi. Na zgornjem vhodu v sotesko je v prelomni coni nastal požiralnik, v katerega ponikne del vode Kanomljice, ob suši pa lahko tudi reka v celoti. Po dosedanjih podatkih in barvanjih voda ponikne pod strugo Kanomljice, se pod površino združi z vodami Klavžarice in Vovšje grape ter priteče na dan v stalnem kraškem izviru pri Šinkovčevi žagi. Najlepša korita so v spodnjem delu soteske. Do njih se po stezi spustimo iz prvega ostrega cestnega ovinka od Ribiškega doma proti Gorenji Kanomlji.
Izviri v Podroteji
Vzdolž nepropustnih flišnih plasti, ki delujejo kot hidrološka bariera, iz zakraselega zaledja dobro prepustnih apnencev na dan iztekajo vode pri Podroteji. Zaledje izvirov pripada območju visokega krasa (Črnovrška planota, del Križne gore in Javornikov, del Hrušice in Hotenjskega podolja.
Izvir pri Šinkovčevi žagi
Na začetku soteske v Klamah je v prelomni coni nastal požiralnik, v katerega ponikne del vode Kanomljice, ob suši pa lahko tudi reka v celoti. V podzemlju se ji pridružijo še vode Klavžarice in Vovšje grape. Skupaj pritečejo na dan v močnem in stalnem kraškem izviru pri Šinkovčevi žagi.
Matjaževe kamre
V Matjaževih kamrah so arheologi odkrili ostanke iz dveh obdobij, in sicer iz starejšega paleolitika, ko so jo neandertalci uporabljali kot postojanko. Pred 10.000 leti so jamo zopet uporabljali predniki današnjega človeka kot začasno lovsko postojanko. Poleg orodja so našli tudi kosti živali.
OPOZORILO: Matjaževe kamre so težko dostopne, vendar so vidne od daleč preko reke Sovre.
Zadlog
Zadlog je posebno kraško polje, izoblikovano v celoti na dolomitu. Je brez tekoče vode, osrednji del polja prekriva tanka naplavina, na kateri se razprostirajo pašniki in travniki. Po polju so raztresene vrtače ali rupe, sledimo lahko suhe struge nekaterih potočkov. Ob močnejših in dolgotrajnejših padavinah, zlasti pa zgodaj spomladi, ko so tla zamrznjena, polje zalije voda. Kraške vode v ponikvah sredi polja odtekajo k izvirom Podroteje in Divjega jezera. Te podzemne kraške povezave so bile dokazane s sledilnimi poskusi.
Podnebje je zaradi nadmorske višine razmeroma ostro. Mešajo se celinski in sredozemski vplivi. Padavin je kljub legi v navidezni padavinski senci vetrovom izpostavljenega površja Trnovskega gozda veliko. Zime so precej snežne, a vendar se dokaj redno pojavljajo vdori toplejšega zraka.
Zadlog je razloženo naselje, sestavljajo ga posamezne raztresene domačije, ki so zaradi poplav umaknjene na rob polja. Sestavlja ga več zaselkov, npr. Plestenice, Bukovška rovna, Hudi kot, Podkrog, Na sredi in Podtisov vrh, kar daje Zadlogu značilen videz.
Hrvatova jama
Kraška jama v bližini naselja Predgriže. Nastala je v zgornjekrednih apnencih (100–65 milijonov let), na mestu razpoke, skozi katero je pronicala voda in raztapljala kamnino. Po ustnem izročilu naj bi jama ime dobila po možu, ki se je zatekel vanjo, domačini so ga klicali Hrvat. Ta naj bi v njej tudi umrl.
Škraplje
Škraplje so podolgovati žlebovi na neporaslih površinah apnenca, ki so nastale zaradi raztapljanja apnenca (korozije) ob ploskvah razpok manj odpornih kamnin. Pogosti so v kombinaciji z žlebiči, ki pa so manjših dimenzij. Najpogostejše jih lahko opazujete v kraških gozdovih na Črnovrški planoti.
Habečkovo brezno
Habečkovo brezno je s 400 metri najgloblje izmerjeno brezno na Idrijskem. Nastalo je v narivnem robu zgornjetriasnega glavnega dolomita (216–203 mip let) na zgornjekredni (100–65 mio let) rudistni apnenec, v katerem je izoblikovan vhod v brezno. Pred vhodom se je izoblikoval naravni most.
OPOZORILO! Zaradi nevarnosti padca se ne približujte vhodu v brezno! Spust v brezno je strogo prepovedan!
Mokrišča v Gačniku
Pod kmetijo Maganija v središču Vojskarske planote odkrijemo drugačen svet. Sredi planote vijuga potok Gačnik po manjših zamočvirjenih ravnicah. Na mehkih karnijskih peščenjakih se je izoblikovala nenavadna pokrajina. Peščenjaki prehajajo tu in tam v konglomerat z rdečimi jaspisi ter vložki gomoljastega apnenca. V apnencih najdemo ostanke školjk, ostrakodov, koral, bodic morskih ježkov, alg in redke ostanke kopenskih rastlin. Peščeno pobočje sekajo slabo vodnate plitve grape, vmes pa pestrijo pokrajino goli, razkriti, nerodovitni peščeni grički in grebeni s posameznimi krivenčastimi bori. Svet je prijeten, vendar pust in zaenkrat še vedno samoten, saj je za kmečko gospodarstvo neuporaben. Goli laporasti grički spominjajo na flišne goličave v Vipavski dolini.
VISIT IDRIJA
