Geologija
IDRIJA UNESCO GLOBALNI GEOPARK
Geopark Idrija ima zapleteno geološko sestavo, a je hkrati tudi eno najbolj raziskanih v Sloveniji. Preko različnih geomorfoloških, kraških in hidroloških pojavov se vam razkriva zgodba nastanka Idrijskega, vse do pred 340 milijoni let.
Idrijsko rudišče je nastalo pred 238 milijoni leti, ko so iz globin proti površju prehajale vroče raztopine (160–210 ˚C) in s seboj prinašale živo srebro. Na svoji poti so orudile starejše kamnine, cinabaritne rude pa so nastajale tudi sočasno z nastajanjem kamnin v času orudenja. Mineral cinabarit je ena od oblik živega srebra, druga pa je samorodno živo srebro. Obe obliki najdemo v idrijskem rudišču, ki je po količini pridobljenega živega srebra kar drugo največje na svetu! Živo srebro je izjemno čisto in se pogosto pojavlja v obliki kapljic kot samorodno Hg. Rudišče je po nastanku in geološki sestavi izjemno zapleteno in zato svetovno pomembna naravna dediščina. Njegova posebnost pa je tudi raznovrstnost živosrebrovih rud.
Antonijev rov je ohranjen najstarejši del rudišča, ki je po zaprtju rudnika še do danes ostal dostopen kot turistični del nekdanjega rudnika. V njem so ohranjeni izjemni geološki pojavi s samorodnim živim srebrom. Predstavljene so metode odkopavanja rude skozi zgodovino.
Tektonska okna lahko opazujemo na območjih, ki jih gradi več narivnih pokrovov in vmesnih lusk drug vrh drugega. Tektonsko okno je del mlajše podlage, oziroma talno krilo, razgaljeno skozi narinjen blok kamnin. Nastane kot posledica erozije, ki je tako globoko vrezala v narinjen pokrov (blok kamnin), da je bil razkrit spodnje ležeči pokrov. Značilno za tektonska okna je, da so v notranjosti okna mlajše kamnine, vsepovsod naokrog pa so starejše kamnine. Za stike med kamninami je značilno, da so mlajše kamnine pod starejšimi. Okna so lahko skoraj poljubne velikosti, od nekaj metrov do več sto kilometrov.
V tektonskem oknu Strug v dnu okna izdanjajo zgornjekredni apnenci in paleocensko-eocenske flišne kamnine hrušiškega pokrova, nad njimi pa leži narinjena plošča spodnje- in zgornjekrednega apnenca koševniške vmesne luske. Reka Idrijca je tako močno zarezala v zgornje ležečo koševniško lusko, da so na površje pokukale najmlajše paleocensko-eocenske in zgornjekredne kamnine spodnje ležečega hrušiškega pokrova. Po dolžini se razteza več kilometrov po dolini reke Idrijce v Strugu, kjer lahko opazujete tipični stik med kamninami.
Tomaževa miza v bližini vasi Ravne pri Žireh je velika, naravno oblikovana kamnita plošča, ki leži na ožjem, prav tako kamnitem stebru. Kamnita plošča je povsem samostojna in se s svojim podstavkom stika skoraj v samo eni točki. Njen nastanek je pogojen s številnimi geološkimi naključji, ki so se odvijala v 240 milijonih let, odkar so nastali prvi pogoji za njen nastanek. To je bilo v času usedanja apnenčevega blata z vmesnimi nanosi gline s kopnega zaradi neviht. Tako sta nastali dve plasti apnenca, ki je bil pozneje spremenjen v dolomit, in vmesna plast glinavca. Proces dolomitizacije (spreminjanja apnenca v dolomit) je povzročil, da je spodnja plast manj, zgornja pa bolj odporna na zunanje vplive. V poznejših geoloških obdobjih je bila njena oblika določena ob tektonskih premikih s prelomi v različnih smereh. Začrtana in prekrita z drugimi plastmi je le dočakala, da so tektonske sile ob dvigovanju Alp dvignile tudi te plasti na kopno, dokončno pa so ji obliko določili atmosferski vplivi z raztapljanjem in erozijo.