Geologija
IDRIJA UNESCO GLOBALNI GEOPARK
Geopark Idrija ima zapleteno geološko sestavo, a je hkrati tudi eno najbolj raziskanih v Sloveniji. Preko različnih geomorfoloških, kraških in hidroloških pojavov se vam razkriva zgodba nastanka Idrijskega, vse do pred 340 milijoni let.
Živosrebrovo rudišče
Idrijsko rudišče je nastalo pred 238 milijoni leti, ko so iz globin proti površju prehajale vroče raztopine (160–210 ˚C) in s seboj prinašale živo srebro. Na svoji poti so orudile starejše kamnine, cinabaritne rude pa so nastajale tudi sočasno z nastajanjem kamnin v času orudenja. Mineral cinabarit je ena od oblik živega srebra, druga pa je samorodno živo srebro. Obe obliki najdemo v idrijskem rudišču, ki je po količini pridobljenega živega srebra kar drugo največje na svetu! Živo srebro je izjemno čisto in se pogosto pojavlja v obliki kapljic kot samorodno Hg. Rudišče je po nastanku in geološki sestavi izjemno zapleteno in zato svetovno pomembna naravna dediščina. Njegova posebnost pa je tudi raznovrstnost živosrebrovih rud.
Antonijev rov je ohranjen najstarejši del rudišča, ki je po zaprtju rudnika še do danes ostal dostopen kot turistični del nekdanjega rudnika. V njem so ohranjeni izjemni geološki pojavi s samorodnim živim srebrom. Predstavljene so metode odkopavanja rude skozi zgodovino.
Idrijski prelom
Idrijski prelom je eden največjih prelomov v Južnoalpskem prostoru, ki je viden celo na satelitskih posnetkih. V Slovenijo pride iz Rezije, poteka po dolini Učje, Soče, Idrijce, Hotenje in Kanomljice, skozi Idrijo in Godovič, čez Planinsko, Cerkniško in Babno polje do Prezida in naprej na Hrvaško. Spada med t. i. dinarske prelome, ki potekajo čez naše ozemlje v smeri od SZ proti JV in predstavljajo najmlajše strukturne elemente v tem prostoru, saj zmikajo vse starejše tektonske strukture.
Iz skupnega premika živosrebrovega rudišča je bil izmerjen celoten horizontalni premik (zmik) 2414 m in vertikalni premik 480 m. Prelom zelo strmo upada v globino 14 km.
Trenutni premiki vzdolž idrijskega preloma so desnozmični (točke na nasprotni strani preloma se premikajo desno glede na naše stojišče). Ob idrijskem prelomu naj bi se zgodil najmočnejši potres na Slovenskem leta 1511. Danes ni med seizmično najbolj aktivnimi prelomi v Sloveniji, je pa še vedno aktiven. Znanstveniki so izračunali, da je njegov povprečni zmik 0,10 mm/leto.
Imenitni pogledi na prelomno cono idrijskega preloma se odpirajo s Kanomeljskega Razpotja, Oblakovega vrha in Hudournika na Vojskarski planoti.
Tektonsko okno Strug
Tektonska okna lahko opazujemo na območjih, ki jih gradi več narivnih pokrovov in vmesnih lusk drug vrh drugega. Tektonsko okno je del mlajše podlage, oziroma talno krilo, razgaljeno skozi narinjen blok kamnin. Nastane kot posledica erozije, ki je tako globoko vrezala v narinjen pokrov (blok kamnin), da je bil razkrit spodnje ležeči pokrov. Značilno za tektonska okna je, da so v notranjosti okna mlajše kamnine, vsepovsod naokrog pa so starejše kamnine. Za stike med kamninami je značilno, da so mlajše kamnine pod starejšimi. Okna so lahko skoraj poljubne velikosti, od nekaj metrov do več sto kilometrov.
V tektonskem oknu Strug v dnu okna izdanjajo zgornjekredni apnenci in paleocensko-eocenske flišne kamnine hrušiškega pokrova, nad njimi pa leži narinjena plošča spodnje- in zgornjekrednega apnenca koševniške vmesne luske. Reka Idrijca je tako močno zarezala v zgornje ležečo koševniško lusko, da so na površje pokukale najmlajše paleocensko-eocenske in zgornjekredne kamnine spodnje ležečega hrušiškega pokrova. Po dolžini se razteza več kilometrov po dolini reke Idrijce v Strugu, kjer lahko opazujete tipični stik med kamninami.
Dinozavrove stopinje
Dinozavrove stopinje imenujemo šest ohranjenih in razkritih stopinj v bližini Godoviča. Te stopinje je pred 220 milijoni leti pustil za seboj dvonožni dinozaver, ko je hodil po mehkem blatu po obali tropskega morja. Zgolj na podlagi fosilnih stopinj ni mogoče ugotoviti, kateri vrsti je pripadal povzročitelj, domneva pa se, da je bil to plateozaver (Plateosauridae), eden prvih dinozavrov, ali fitozaver (Phytosauria), sorodnik današnjih krokodilov.
Nenadno so verjetno zaradi nevihtnih valov te stopinje prekrile druge usedline: blato in pesek. V nadaljnjih procesih se je sediment spremenil v kamnino. Tektonske sile so kamnine s stopinjami vred skozi dolge milijone let »pripeljale« bližje našemu območju in jih nato dvignile nad morje. Površinski procesi so z odnašanjem kamnin in raztapljanjem poskrbeli, da so fosilne sledi danes razkrite na površini.
Tomaževa miza
Tomaževa miza v bližini vasi Ravne pri Žireh je velika, naravno oblikovana kamnita plošča, ki leži na ožjem, prav tako kamnitem stebru. Kamnita plošča je povsem samostojna in se s svojim podstavkom stika skoraj v samo eni točki. Njen nastanek je pogojen s številnimi geološkimi naključji, ki so se odvijala v 240 milijonih let, odkar so nastali prvi pogoji za njen nastanek. To je bilo v času usedanja apnenčevega blata z vmesnimi nanosi gline s kopnega zaradi neviht. Tako sta nastali dve plasti apnenca, ki je bil pozneje spremenjen v dolomit, in vmesna plast glinavca. Proces dolomitizacije (spreminjanja apnenca v dolomit) je povzročil, da je spodnja plast manj, zgornja pa bolj odporna na zunanje vplive. V poznejših geoloških obdobjih je bila njena oblika določena ob tektonskih premikih s prelomi v različnih smereh. Začrtana in prekrita z drugimi plastmi je le dočakala, da so tektonske sile ob dvigovanju Alp dvignile tudi te plasti na kopno, dokončno pa so ji obliko določili atmosferski vplivi z raztapljanjem in erozijo.
Babji zob
Babji zob je več metrov visok stolp iz dolomita (skalni samotar), stisnjen na ozko brežino med reko Belco in cesto Idrijska Bela–Belčne (Brusove) klavže. Deloma se je oblikoval po naravni poti, ko je reka Belca s kamnitimi bloki in prodniki brusila brežino in jo zajedala, deloma pa so ga preoblikovali ob izdelavi gozdne ceste.
Gradi ga t. i. stromatolitni dolomit norijsko-retijske starosti (227–201 mio let). Čeprav bi marsikdo pomislil, da bakterije ne morejo tvoriti fosilnih ostankov, ta kamnina priča o nasprotnem. V plitvem in toplem morju so se izmenično nalagale plasti alg in modrozelenih cepljivk ter sedimentnih delcev. Te so tvorile tanke plasti (lamine) svetlejše in temnejše barve, ki sestavljajo celo kamnino. Kamnine so se usedale v mirnem morju in te plasti so v vodoravni obliki. Opazujete jih lahko tudi v okolici Babjega zoba.
Drugje po Geoparku Idrija pa lahko opazujemo tudi okroglo obliko stromatolitov, ki jih imenujemo onkoidi. Nastajali so v razburkanem morju, ko je delce »valilo« sem ter tja, pri čemer so se bakterije in sedimenti krožno lepili na jedro in tvorili okrogle oblike.
VISIT IDRIJA
