NAGRADNA IGRA 5. del

NAGRADNA IGRA 5. del

Četrtek, 01. september 2016
Uau, prav hitro potujemo po geološki zgodovini idrijskega. Smo že v obdobju jure in krede. Jura je trajala od 201 do 145 milijonov let, kreda pa od 145 do 66 milijonov let, ko se je zgodila velika katastrofa in množično izumiranje.

Ampak pojdimo lepo po vrsti. V juri in kredi je bilo naše ozemlje še vedno prekrito z morjem, še vedno smo v oceanu Tetida. V plitvem, toplem in s kisikom bogatem oceanu Tetida so živeli številni morski organizmi, izmed katerih izpostavimo rudistne školjke, ki so bile izredno razširjene. Pojavljati so se začele v juri in svoj višek dosegle v kredi. Na kopnem so kraljevali dinozavri. Konec krede pred 66 milijoni let je večina živih bitij izumrla in omogočila razvoj vretenčarjem (še posebej sesalcem) v obdobju kenozoika, do živalstva kot ga poznamo danes.

V obdobju jure pa se je Tetida začela zapirati, saj se je na vzhodu začel odpirati osrednji Atlantik. V juri in zgornji kredi je začela razpadati Gondwana (južni del Pangee) in Afrika ter Indija sta začeli potovati proti severu. V zgornji kredi sta že formirana Severni in Južni Atlantik in sta se širila, Indijski ocean na vzhodu se je večal, Tetida se je zmanjševala.

Proces približevanja Afrike proti Evropi poteka že od zgornje krede dalje (95 milijonov let) in je v končni fazi povzročil dvigovanje kopenskih mas nad morsko gladino. Lahko rečemo, da se je začela Alpska orogeneza, ki je seveda potekala v več fazah (ali korakih). Več o tem bo v prihodnjem delu.

Katere kamnine iz tega obdobja vidimo pri nas? Jurske kamnine na našem območju niso najbolj pogoste. Vidimo jih lahko le na območju Lom na Črnovrški planoti, kjer so zastopane z belim apnencem in dolomitom.

Kredne kamnine so pri nas zelo pogoste. Zastopani sta tako spodnja kot zgornja kreda. Obsegata območji zahodno in južno od Idrije, dolino Idrijce v Strugu, Koševnik, Idrijski Log in se v širokem pasu vlečeta čez Črnovrško planoto in naprej proti Novemu Svetu. Te kamnine so zakrasele z vsemi elementi klasičnega krasa.

Še posebej so zanimive zgornje kredni apnenci, ki jih je manj, so pa lažje prepoznani po zaslugi fosilnih ostankov rudistnih školjk (ali rudistov). Te so v času zgornje krede poseljevale topla, plitva in s kisikom bogata morja v oceanu Tetida. V Tetidi so rudistne školjke živele v velikih skupinah na karbonatnih ploščah ali šelfih. V apnencih iz tega obdobja jih najdemo v velikih količinah, zato ga imenujemo kar rudistni apnenec. Veliko se uporablja v gradbeništvu kot okrasni kamen.

Kako torej imenujemo školjke (množina), ki so v velikih kolonijah rastle v plitvem morju v času zgornje krede?


                                       REŠITEV 5. dela:  5 _ D _ _ _ _

(rešitev je beseda s 7 črkami; prva črka v rešitvi vam da tretjo črko v četrti (zadnji) besedi gesla (označeno s 5)

                            GESLO:    _ _    _ _ _ _ _ _ _    _ _    I _ 5 I _ _


Več o nagradni igri in posameznih epizodah si preberite TUKAJ.


Spodnje kredni apnenec je na idrijskem zelo pogost. Pri Podroteji se sprememba v kamninski sestavi lepo vidi. Spodnjekredne apnence lahko opazujete navzgor po dolini Zale, po Ključah in po dolini Idrijce proti Beli.


Tudi stena nad Divjim jezerom je iz spodnjekrednega apneneca.

Presek rudista v zgornjekrednem apnencu iz okolice Pevca. 


Fosilni ostanki zgornjekrednih rudistov pri Jezu pri Kobili, kjer je zadnja (11.) točka Poti ob rakah – Po poti idrijskih naravoslovcev (Foto: Samo Trebižan).

Tudi na območju Lom na Črnovrški planoti imamo na površju rudistni apnenec s fosilnimi ostanki rudistov (Foto Bojan Erhartič).