NAGRADNA IGRA 4. del

NAGRADNA IGRA 4. del

Ponedeljek, 29. avgust 2016

In že smo v zgornjem triasu, ki je trajal od 237 do 201 milijona let. Podrobneje je razdeljen v tri stopnje – spodnji del je karnij, srednji imenujemo norij in zgornji je retij.  Pangea je v zgornjem triasu razpadala. Idrijsko območje je še vedno prekrito z morjem – je na obrobju oceana Tetida.

Po umiritvi srednjetriasnih tektonskih dogajanj so se na celotnem idrijskem ozemlju začele odlagati karnijske plasti z različki kremenovih konglomeratov in peščenjakov, veliko je tudi apnencev in belega dolomita.

Na območju Tetide so se v zgornjem triasu razprostirale obsežne karbonatne platforme, in v noriju in retiju je nastajal t.i »glavni dolomit« in apnenec. Pri nas je v tem obdobju bolj razširjen dolomit, ki je prav posebne vrste. V dolomitu namreč vidimo stromatolite, ki so praktično fosilni ostanki delovanja alg. Kako se je to zgodilo? V plitvem in toplem morju so se izmenično nalagale plasti alg in modrozelenih cepljivk ter sedimentnih delcev, ki so tvorili  tanke plasti (lamine) svetlejše in temnejše barve, ki sestavljajo celo kamnino, zato kamnino imenujemo kar stromatolitni dolomit. Če so se kamnine usedale v bolj mirnem morju, potem so te plasti v vodoravni obliki, v Geoparku Idrija pa najdemo tudi drugo obliko stromatolitov, ki jo imenujemo onkoidi, ki pa so okrogle oblike in so nastajali v bolj razburkanem morju, ko je delce »valilo« ter so se alge, bakterije in sedimenti krožno lepili na jedro in tvorili okrogle oblike. Če je kamnina sestavljena samo iz onkoidov, jo imenujemo kar onkolit. Obe vrsti stromatolitov je pri nas moč videti v Krajinskem parku Zgornja Idrijca ter na Črnovrški planoti.

Tovrstni fosilni ostanki predstavljajo ene izmed najstarejših fosilnih ostankov na svetu, ki pričajo o življenju na Zemlji do pred 3,4 milijarde let. Pred 2 milijardami let so stromatoliti prekrivali celo površino Zemlje, danes pa najlepše nastajajo ob zahodni obali Avstralije, nam najbližje pa ob otoku Pagu.

Še ene zanimive školjke so živele v času zg. triasa (natančneje v zgornjem delu karnija), to so Triadomegalodon idrianus Vegh-Neubrand, ki so celo poimenovane po Idriji. Ker se pojavljajo v obliki srca, jih imenujemo tudi »srčanke«. Tudi njihov presek ima velikokrat obliko srca.

In še nekaj zanimivega se je zgodilo v času zgornjega triasa na našem območju. V obdobju zgornjega triasa so se od prednikov prakuščarjev odcepili dinozavri in eden izmed zgodnjih primerkov teh plazilcev se je sprehodil tudi po naših krajih, kajti na območju Medvedjega Brda vidimo ostanke stopinj dvonogega plazilca v norijsko-retijskem glavnem dolomitu.

Današnje vprašanje se glasi: kako se imenujejo fosilni ostanki delovanja alg (množina), vidni v obliki svetlejših in temnejših lamin? Ne bo pretežko, kajne? ;)



                                 REŠITEV 4. dela:  _ _ _ _ _ 4 _ _ _ _ _ _

(rešitev je beseda z 12 črkami; šesta črka v rešitvi vam da drugo črko prve besede in drugo črko tretje besede v geslu (označeno s 4)

                                 GESLO:    _ 4    _ _ _ _ _ _ _   _ 4    I _ _ I _ _


Več o nagradni igri in posameznih epizodah si preberite TUKAJ.


Megalodontidni apnenec imenujemo apnenec z velikim številom fosilno ohranjenih megalodontidnih školjk. 


Kameno jedro školjke Tradomegalodon idrianus iz Krajinskega parka Zgornja Idrijca.


Fosilni stromatoliti, ki so se odlagali v mirnem okolju (prerezana in zloščena površina kamnine!)


Onkoidi – poseben tip stromatolitov, ki se je tvoril v bolj razburkanem morksem okolju.


Dinozavrove stopinje na Medvedjem Brdu. Po mehkem blatu je pred 220 milijoni let hodil dvonožni plazilec (predhodnik dinozavrov) in za seboj pustil odtise, ki so bili kasneje zapolnjeni s sedimentom in se tako ohranili vse do današnjih dni, ko so bili ponovno odkriti.