NAŠI SEDMOŠOLCI SO DODOBRA SPOZNALI ŽIVLJENJE NA ČRNOVRŠKI PLANOTI

NAŠI SEDMOŠOLCI SO DODOBRA SPOZNALI ŽIVLJENJE NA ČRNOVRŠKI PLANOTI

Ponedeljek, 30. september 2013
Pretekli teden je minil v znamenju izvedbe prvega tematskega dne v sklopu Mreže šol v Geoparku Idrija. V letošnjem šolskem letu smo led prebili na Črnovrški planoti v skupni organizaciji Osnovne šole Črni Vrh nad Idrijo in Geoparka Idrija. Skupaj smo pripravili bogat program za 160 sedmošolcev vseh štirih osnovnih šol v okolici (OŠ Idrija, OŠ Sp. Idrija, OŠ Cerkno in OŠ Črni Vrh nad Idrijo), s katerim smo želeli predstaviti značilnosti življenja na planoti nekoč in danes in omogočiti učencem in učiteljem, da se med seboj bolje poznajo in spoznajo koščke naše ožje domovine.

Sicer je bila izmenjava del projekta SKK oz. socialni in kulturni kapital, projekt Šole za ravnatelje, v katerem imajo vključene šole na našem območju skupno nalogo vključevanja oz povezovanja z Geoparkom Idrija. Ta od letos naprej tradicionalna aktivnost pomeni izpolnitev začrtanega cilja, predvsem iskanja znanja in povezave le-tega v domačem okolju.

Otroci so bili razdeljeni v osem skupin, v katerih so bili predstavniki vseh štirih šol. Vsaka skupina je izvedla dve delavnici. Nekateri so prehodili Učno pot kraški gozd in skupaj z učiteljico Lilijano Homovec spoznali kamnine, fosile, rastje in živalstvo naših gozdov. Velik del petkovega programa se je odvijal na Zadloški planoti, kjer so zgodovina in značilnosti kraja povezane v Matuckarjevo pot. Znano je, da voda v kraškem svetu hitro ponika, zato so se ljudje za potrebe živinoreje in poljedelstva morali znajti po svoje. Zaradi posebne geološke zgradbe pa se je zgodilo tudi, da je bilo vode preveč in je voda zalila celo Zadloško polje. O vodi na krasu je dve skupini poučil Ciril Habe. Pri laneni jami je drugima dvema skupinama Anica Rupnik nazorno prikazala, kako so pred davnimi leti pridelovali, predelovali lan in izdelovali platno na planoti. Na Zadloški planoti je namreč še kar nekaj ohranjenih lanenih jam, tradicija pa se počasi ponovno oživlja, tudi s pomočjo prizadevnih domačinov. Pri Tomincovi domačiji, na kateri je še lepo vidna sončna ura, so si tokrat iz kartona le-to izdelali otroci sami pod vodstvom Petre Zagoda. O prehrani vojaka je otrokom spregovoril Ivan Rudolf, ki je lastnik bogate muzejske zbirke iz 1. in 2. svetovne vojne »Da ne bi pozabili«, katere namen je tudi vzgoja proti vojni. Preostale tri delavnice so bile izvedene v prostorih Osnovne šole Črni Vrh nad Idrijo. Nismo pozabili na rokodelsko obrt pletenja košar, katero je otrokom predstavil Karel Žgavec ter jim s spretnimi prsti pomagal, da so si izdelali čisto svojo pleteno košarico. Če so se otroci v Zadlogu poučili, kako so včasih prišli do platna, so se v šoli na delavnici pod vodstvom Marije Čuk in Tince Čuk naučili še, kako s platnom ustvarjati izdelke, uporabne tudi v modernih časih, kot so npr. kazalo za knjigo ali mošnjiček za mobitel. Dve skupini pa sta s postopkom polstenja pod vodstvom Barbare Petkovšek, izdelali obesek za ključ. Znanje o tem postopku je prav tako že skoraj izumrlo, danes pa se, tudi po zaslugi podobnih aktivnosti, ponovno obuja.

Dan je minil v prijetnem in delovnem vzdušju. Žar v očeh ljudi, ki ta znanje prenašajo in delijo, pritegne še tako zahtevne poslušalce, kot so sedmošolci. Misel, da se tradicija prenaša tudi na mlajše rodove, pa ogreje nas, ki si prizadevamo, da se ta znanja ohranijo in da bi se znali v tem hitrem svetu včasih tudi ustaviti in pomisliti na stare čase, ko še ni bilo vse na dosegu roke oz. trgovine in je čas tekel še počasneje.

Za konec še zahvala vsem, ki so zelo zavzeto pripomogli k splošnemu uspehu prvega dne v sklopu Mreže šol v Geoparku Idrija.

Elektronska obvestila

Želite biti obveščeni o novostih in dogodkih?

Vreme

ČET
PET
SOB

/ °C

/ °C

/ °C

Geopark Idrija je družaben

Sledite nam na družabnih omrežjih #geoparkidrija