4 Vojsko - najvišje ležeča vas na Primorskem

 

vojsko

 

Izhodišče: Farna cerkev Sv. Jožefa (Vojsko)

Dolžina: 14,4 km

Čas kolesarjenja: 1 h 30 min

Zahtevnost: nezahtevna kolesarska pot

Višinska razlika: 262 m

Zemljevid in vodnik: Za vodnik po Vojskem kliknite TUKAJ!

 

Prijazen svet Vojskarske planote z izjemnimi razgledi kraljuje nad strmimi pobočji Kanomljice in Idrijce. Najlažje je dostopen po strmi cesti (15 km) iz Idrije. Dostop je iz tolminske smeri je možen iz Trebuše, pa tudi iz Predmeje, preko Trnovskega gozda, ter iz Kanomlje.

Še preden prispete do Vojskega si na Kočevšah oglejte Skalne samotarje ter se razglejte preko Trohove ravni, kjer se poleti razrastejo čudovite cvetlice.

Krožno pot, primerno tudi za kolesarjenje, pričnete v središču naselja pri farni cerkvi sv. Jožefa.  Pred Ogalcami se strma steza odcepi v grapo Studenci do povsem ohranjene Partizanske tiskarne Slovenije iz leta 1944. Mimo partizanskega pokopališča na Vojščici se sprehodite do Hudournika (1148 m). Od tu se vam odpre pogled na prelomno cono znamenitega Idrijskega preloma do Mosta na Soči,  proti severu pa na Julijske  in Kamniške Alpe s Triglavom.

S Hudournika se spustite mimo Medveda in Stržnkarja do kmetije Gačnik. Nadaljujete pot po cesti mimo kmetije Brdar, kjer si lahko ogledate zbirko domačih orodij, staro kovačijo. Do atraktivnega Brdarjevega slapu, ki je najvišje ležeči slap v soteski Gačnika, je le nekaj deset metrov.

Po dolini Gačnika se proti Vojskemu vračate mimo mokrišč, kjer bodo vašo pozornost zbudile številne posebne močvirske rastline in neobičajno oblikovani goli, prijazni peščeni grički. Mimo Bendije se povzpnete na razgledni Jelenji vrh (1147), ki vam postreže s prekrasnimi pogledi na mogočni severni rob Trnovskega gozda s Poldanovcem, dolino Trebuščice pod njim, Hudo polje, Bukov vrh (pragozd) in prepadne Govce. 

V poletnih mesecih Vojskarska planota vabi z bogato cvetočimi travniki, v zimskem času pa številne smučarje pritegnejo razgledne tekaške proge, ki vodijo po razgibani pokrajini, in manjše smučišče.

 

Ne pozabite na bonton!

 

 


 

Skalna samotarja na Kočevšah

Na drugi strani kočevške izravnave je imenitno razgledišče na vrhu Vodonosa. Od tu se nam odpirajo sijajni pogledi na Zgornjo Idrijco, Poslušanje, južni rob Trnovskega gozda, Idrijski Log, Javornik in dalje vse do Snežnika.

V širši okolici Kočevša so na več lokacijah nastali številni, več metrov visoki kamniti stolpi, čoki in bloki. V bližini Miklajča (Alič) je nastal celo manjši 'kamniti gozd'. Posebno izstopata več metrov visoka, samostojno stoječa samotarja na travniku pod cesto v Kočevšu. Stojita na odprtem svetu sredi uvale. Vsi ti morfološki pojavi so se oblikovali v anizijskem dolomitu ali dolomitnem konglomeratu.

 


 

Trohova ravan

trohova_ravan1

Trohova ravan je dobila ime po kmetiji Pri Trohu, ki leži na njenem vzhodnem obrobju. Za vojskarske razmere je Trohova ravan res 'prava ravan', saj je njen osrednji del skoraj raven. Proti zahodu se podaljša v izrazito mrazišče ob poti proti Tabrovšu, kjer sneg obleži daleč v pomlad. Tik nad kmetijo pri Trohu se dviga zaobljen hribček s slikovito skupino brez.
Večino Trohove ravni prekriva značilen, skoraj bel in neplastnat zgornjetriasni cordevolski dolomit. Več občasnih požiralnikov, med katerimi so jih že kar nekaj zasuli, je  razporejenih po sredini izravnave in vezanih na podzemeljski odtok vode iz vojskarskih ponikev Poncale proti Vovkovi jami. Tak nenavaden tok vode je pogojen z geološkimi razmerami.

Travnike Trohove ravni in senožeti nad Kanomljo, zahodno od Škratovca, vsako pomlad krasi Clusijev svišč (Gentiana clusii) in bezgova prstasta kukavica (Dactylorhiza sambucina). Ob skrbnem opazovanju pa najdemo tudi zeleni volčji jezik (Coeloglossum viride), belkaste ročice (Pseudorchis albida), spomladanski svišč  (Gentiana verna subsp. verna) in malo praprot navadno mladomesečino (Botrychium lunaria)

trohova_ravan2  trohova_ravan3

 


 

Vojsko - starožitna vas

V osrednjem delu planote se dviga vrh Školj (1129 m), pod katerim je središče vasi s cerkvijo sv. Jožefa. Na planoti so tri gostišča (Grošel, Medved in Pri belem kamnu) z odlično domačo hrano, kjer lahko tudi prenočimo, ter Center za šolske in obšolske dejavnosti.


Iz središča vasi vodijo poti do bližnjih zaselkov: Rovtarjev vrh, Log, Ogalce, Vojščica, Gačnik, Mrzla Rupa …
Srce in duša planote so prijazni in gostoljubni domačini. Vojskarji so bili v  preteklosti poznani po kovaštvu, skoraj v vsaki hiši so imeli kovačijo, kjer so izdelovali žeblje, žene pa so ob dolgih zimskih večerih klekljale. Še danes je skrbno obdelan vsak košček zemlje, razvita je predvsem živinoreja in gozdarstvo.

k51_1  

V središču vasi stoji župnijska cerkev sv. Jožefa iz 17. stoletja z reliefnim križevim potom

Mogočne domačije (pr’ Smodin, v Humu, na Ogalcah, na Brd …), zidane iz kamna, so še ohranjene. Večinoma so prazne, nadomestile so jih nove.

na škratovc 1_1 Ogalce Anka Vončina_1

 


 

Snežna jama

Jama je tektonskega nastanka z ozkim in strmim vhodom. Sneg in led iz te jame so včasih uporabljali za hranjenje živil.

IMG_0269_1 IMG_0258_1

 


 

Partizanska tiskarna Slovenija

Tiskarna Slovenija

Avtentično ohranjena Partizanska tiskarna Slovenija iz leta 1944 je bila največja in tehnično najbolje opremljena partizanska tiskarna na Primorskem. Tu so tiskali Partizanski dnevnik, edini odporniški dnevnik v okupirani Evropi. Izjemno težak tiskarski stroj so pripeljali iz Italije in deluje še danes.   

Partizanska Tiskarna Slovenija Vojsko Partizanska Tiskarna Slovenija Vojsko

 


 

Partizansko grobišče na Vojščici

Tik ob naši poti na desni strani  pridemo do partizanskega grobišča  na Vojščici, kjer je pokopanih 305 borcev. Na tem območju so padli aprila 1945, ko je tod divjala zadnja in najhujša sovražnikova ofenziva proti enotam 9. korpusa.

47 - Partizansko grobišče Vojščica, fototeka Občina Idrija_1 Izvirno oblikovani nagrobni kamni v obliki svinčenk in kamnito obzidje v obliki srca v spomin na borce, padle pred vrati svobode.

 


 

Hudournik

Hudournik - panorama

Z višino 1148 m je vrh Hudournika najlepša razgledna točka Vojskarske planote. Njegov prijazen, mehak, izravnan travnati vrh se na severovzhodni strani zaključi z ostrim kamnitim pomolom iz karnijskega cordevolskega dolomita, ki kraljuje nad obsežnim strmim pobočjem. Globoko pod njim je prelaz Oblakov Vrh (721 m). Tu se stikata v Idrijsko hribovje globoko vrezani  dolini Kanomljice in Hotenje. Obe sta oblikovani v prelomni coni Idrijskega preloma, ki se vleče iz Kanomeljskega Razpotja, čez Oblakov Vrh proti Dolenji Trebuši. Pogled na obe dolini in s tem na cono Idrijskega preloma je s Hudournika res enkraten. Na drugi strani 'tektonskega jarka' se kot na dlani raztezata grebena Uter in Krnic z  Lokvarskim vrhom (1079 m). Oko pa ob lepem vremenu seže od Kanina in Krna na zahodu, do Triglava, ki se blešči prav pred nami, mimo Porezna in Blegoša vse do Kamniško-Savinjskih Alp.  Če se obrnemo proti jugu, se nam oko ustavi na mogočni pregradi Trnovskega gozda s podaljški preko Javornikov vse do Snežnika.

Pogled iz Hudournika

Hudournik ni znan samo  po izjemnih razgledih, ampak tudi po botanični pestrosti. Tu raste več vrst kukavičevk (Orchidaceae): oblasta kukavica (Traunsteinera globosa), zeleni volčji jezik (Coeloglossum viride), belkaste ročice (Pseudorchis albida), trokrpi koralasti koren (Corallorrhiza trifida chatel), šmarnice (Convallaria majalis) in vetrovke (Thalictrum aquilegiifolium). V bližini je rastišče  kranjskega jegliča (Primula carniolica), kar na travniku, kar je zanj prava redkost. V senčnem prepadnem skalovju nad Oblakovim Vrhom uspeva mešanica alpskih in submediteranskih rastlin: navadni slečnik (Rhodothamus chamaecistus),  rjasti sleč (Rhododendron ferrugineum), vednozeleni gornik (Artostaphylos uva-ursi), alpski srobot (Clematis alpina), alpska velesa (Dryas ostopetala) in najmanjši alpski zvonček (Soldanella minima). Višje na izpostavljenih rogljih pa najdemo alpski volčin (Daphne alpina), ki ljubi toploto. Pod Hudournikom so tudi naravna nahajališča ruševja (Pinus mugo) in alpskega macesna (Larix decidua), ena redkih zunaj ozemlja Alp.

Alpski volčin (Daphne alpina) Dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum)

 


 

Vojaška pot pri Kmetiji za robom

V bližini kmetije Za robom je deloma ohranjena vojaška pot, ki naj bi povezovala Vojsko z Oblakovim  Vrhom. S pričetkom vojne so cestna dela prekinili.

Kapela Sprehajalna steza

Zanimiv sprehod nam omogoča nedokončana vojaška pot. Ponekod so še ostale sledi tlakovanja.

 


 

Svet mokrišč v dolini Gačnika

Pod kmetijo  Maganija v središču Vojskarske planote odkrijemo drugačen svet. Sredi planote vijuga potok Gačnik po manjših zamočvirjenih ravnicah. Na mehkih karnijskih peščenjakih  se je izoblikovala nenavadna pokrajina. Peščenjaki prehajajo tu in tam v konglomerat z rdečimi jaspisi ter vložki gomoljastega apnenca. V apnencih najdemo ostanke školjk, ostrakodov, koral, bodic morskih ježkov, alg in redke ostanke kopenskih rastlin. Peščeno pobočje sekajo slabo vodnate plitve grape, vmes pa pestrijo pokrajino goli, razkriti, nerodovitni peščeni grički in grebeni s posameznimi krivenčastimi bori. Svet je prijeten, vendar pust in zaenkrat še vedno samoten, saj je za kmečko gospodarstvo neuporaben. Goli laporasti grički spominjajo na flišne goličave v Vipavski dolini.

Neporaščeni peščeni grički in grebeni   Gačnik, karnijski šeščenjak_1

Neporaščeni peščeni grički in grebeni. Pod njimi se raztezajo  mokrišča s posameznimi  bori, brezami, macesni in brini.

Na mokriščih  uspevajo  kar tri slovenske mesojede rastline: okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia) ter alpska in navadna mastnica (Pinguicula alpina, P. vulgris). Močvirni travniki so bogato posuti tudi s kukavičevkami (Orchidaceae): laponska (Dactiyorhiza lapponica), majska (Dactylorhiza majalis), Traunsteinerjeva (D. traunsteineri) in  mesnordeča prstasta kukavica (D. incarnata), navadna in širokolistna močvirnica (Epipactis palustris, E. helleborine)  ter  širokolistni munec (Eriophorum latifolium). Poleg zgoraj naštetih, ki so v Sloveniji vse zavarovane, rasteta tu še tudi zavarovana rumena maslenica (Hemerocallis lilioasphodelus)  in šotni mah (Spagnum sp.)  Na tem  področju je bila nenavadna najdba štajerskega pljučnika (Pulmonaria stiriaca).

Mesojedka Navadna mastnica Navadna mastnica

 


 

Soteska Gačnika

Bogato zgodovinsko izročilo in naravne lepote so na enem mestu dostopne v Gačniku, kjer si pri kmetiji Brdar (na Brd) lahko ogledamo zbirko domačih orodij in staro kovačijo, v neposredni bližini pa slikovit Brdarjev slap.

Kmetija Pr'Brdarju

Soteska Gačnika, ki se po vratolomnem spustu  (800 m višinske razlike) izliva v Trebušico, je izjemno bogata s slapovi (14), koriti, tolmuni in brzicami.  Zaradi strmega terena in skalnih previsov so slapovi težko dostopni, zahtevajo dobro kondicijo in tudi alpinistične veščine.

Edini lahko dostopen je najvišje ležeči Brdarjev slap. Ime je dobil po kmetiji Brdar na izrazitem sedlu grebena med Bendijo in Brdarskim vrhom (985 m). Do podnožja slapu pridemo po strmem kolovozu. Gačnik je tu umetno zajezen, tako da se je v ozko strugo nalovilo polno pisanega proda. Prodišče sega do podnožja slapu, ki je visok 6 m, verjetno pa še kak meter več. Voda se spušča v dveh stopnjah. Po strmo nagnjenem zgornjem delu pade navpično na vmesno ozko poličko, tu ob sušnem vremenu nekoliko 'pomenca' in se prelije čez spodnji del v kar velik bazen na dnu, zraven katerega so bili pred leti še vidni ostanki Brdarjevega mlina. Ob visokih vodah voda nemoteno pada neposredno v podnožni tolmun. Slap je zelo slikovit, še zlasti kadar je primerno osvetljen.  Voda ga je oblikovala v cordevolskem dolomitu, in sicer ob več šibkih prelomnih ploskvah, ki potekajo približno v smeri sever–jug.

Slap Gačnik (foto: Samo Trebižan)

 

 


 

Jelenji vrh

Jelenji vrh (1147 m) nad kmetijo Jelenk ni posebno izpostavljen. Pravzaprav gre le za najvišji del grebena, ki se pne med kmetijama Kotlar in Jelenk. Je eden najvišjih vzpetin na Vojskarski planoti. Znani Hudournik je le za en meter višji.

To, kar so pogledi s Hudournika za ozemlje severno od Vojskarske planote, so pogledi z Jelenjega vrha za ozemlje proti jugu in zahodu. Globoko pod nami leži dolina Trebuša. Preko Gorenje Trebuše in Hudega polja vidimo do Govcev (1037 m) in Bukovega vrha (1314 m – pragozd). Naravnost pred nami se pnejo skoraj navpične, neprehodne severne stene Poldanovca in sosednjih vrhov. Proti zahodu ustavijo pogled divje grape Kozjih sten nad Dolenjo Trebušo. Ob lepem vremenu gledamo na zahod mimo Matajurja do zahodnih Julijcev ter celotnega grebena Tolminsko-Bohinjskih gora s Triglavom. Pred to mogočno kuliso pa leži celoten zahodni del Vojskarske planote z Ogalcami in Planinico (1170m) ter Hudournikom v ozadju.

Kmetija Pri Smodinu    Portal

 

Domačija Pr’ Smodin s seizmološko postajo. Redko ohranjeni hišni portali so bili izklesani iz okoliškega kamenja.

Preden dospemo po krožni poti do središča vasi, zavijemo še do domačije Pr’ Bončinu,  kjer so naši predniki skrbno očistili vsako ped zemlje in kamen za kamnom zložili v obzidje.

 


 

Pri Bončinu

Ohranjeno obzidje domačije Pr’ Bončinu

Obzidje Obzidje

Legenda pripoveduje, da je dal nekoč posestnik svojim dninarjem del neuporabnega ozemlja. Ti pa so površino z leti očistili kamenja in tako je nastalo obzidje, ki še danes obkroža domačijo.

Pri Bončinu

Vreme

NED
PON
TOR

/ °C

/ °C

/ °C

Elektronska obvestila

Želite biti obveščeni o novostih in dogodkih?

Geopark Idrija je družaben

Sledite nam na družabnih omrežjih #geoparkidrija