3 Krajinski park Zgodnja Idrijca

 

Krajinski park Zgornja Idrijca

 

Izhodišče: Podroteja

Dolžina: 20,7 km

Čas kolesarjenja: 2 h 10 min

Zahtevnost: zahtevna kolesarska pot

Višinska razlika: 350,8 m

Zemljevid in vodnik: Za vodnik po Krajinskem parku Zgornja Idrijca kliknite TUKAJ.

 

Krajinski park Zgornja Idrijca je svet samotnih poti, divjih grap in bujnih gozdov ter bogate tehniške dediščine. Razgiban svet, ki sta ga izdolbli Idrijca in Belca s pritoki, nam razkriva soteske, geološke preseke, številne slapove, slikovite tolmune in izvire odlične vode. Značilno je menjavanje prepustnih in neprepustnih kamnin različne sestave, trdnosti, starosti, barv in oblik s sledovi davnega življenja. V prepustnih kamninah so se razvili kraški pojavi, najdemo pa tudi magmatske kamnine, ki kažej  o na vulkansko dogajanje v daljni preteklosti.
Vsa ta raznolikost skupaj s prepletanjem mediteranskega in alpskega podnebja pripomore k pestrosti rastlinstva in živalstva.
Strma pobočja nad strugo Idrijce in Belce pokrivajo gozdovi, ki so bili v preteklosti pomembna surovina in energijski vir za delovanje rudnika.

Danes pa imajo gospodarsko, biotopsko in varovalno vlogo. Reka Idrijca, po kateri se park imenuje, izvira pod Mrzlo Rupo na robu Vojskarske planote. Je ena najčistejših in za ribolov najprivlačnejših slovenskih rek.
Spoznajmo skupaj krajinski park – peš, s kolesom, nekatere daljše poti pa lahko prevozimo z avtom.

 

kp_Idrija-zemljevid

Ne pozabite na bonton!

 

 

Izhodišče krožne poti, ki jo lahko prevozite s kolesom, avtom (kombijem) ali manjšim avtobusom je Podroteja, dva km južno od Idrije, kjer si za začetek lahko ogledate vedno vodnate Izvire v Podroteji. Že na začetku soteske Strug vas vabi Divje jezero, ena izmed najbolj prepoznavnih naravnih znamenitosti v parku. Le nekaj sto metrov naprej se na ogled ponuja Tektonsko okno Strug - golica, kjer si kamnine ne sledijo v geološkem časovnem zaporedju. Ugotovite zakaj! Na pol poti proti Idrijski Beli, kjer se Strug najbolj zoži,  ljubitelji plezanja najdete plezalni center Strug. Domačine in obiskovalce pa v poletnem času na sotočju Belce in Idrijce privablja urejeno naravno Kopališče Lajšt, kjer lahko uživate v neokrnjeni naravi, rekreaciji ter dobri gostinski ponudbi.

Lajšt je odlično izhodišče za nadaljevanje poti po dolini Idrijce ali Belce ali za krožno pot po obeh dolinah. V dolini Belce najprej naletite na t.i. Babji zob, kamniti dolomitni osamelec ter se čez nekaj sto metrov odžejate z vodo iz izvirčka pri Znamenju pod Tršanovšami. Naprej po poti pozornost vzbujajo mogočne Belčne in Putrihove klavže (vodne pregrade), ki so služile plavljenju lesa za potrebe rudnika in mesta.

Ko prispete do Krekovš, si lahko v smeri proti Čekovniku ogledate še kamninsko izjemne Tratnikove usade pod kmetijo Tratnik, od tu naprej pa pot zaradi udora ni več mogoča, zato se obrnite in se po novi gozdni cesti spustite v Knipajz, kjer boste z malo sreče našli triasne megalodontidne školjke (Tradomegalodon idrianus), poimenovane po Idriji. Od tu naprej se proti Beli spustite po dolini Idrijce, kjer si lahko ogledate idrijski lauf (gozdno železnico za dovoz lesa do rečene struge), ter Bučke oz. kotlice.

Cesta Krekovše – Vojsko je zaradi udora pod Tratnikom zaprta. Tako je do znamenitosti v zgornjem toku Idrijce moč dostopati iz Čekovnika (oz. iz SV strani). Najprej pridete do Idrijskih klavž. Nižje ob cesti palahko poiščete in si ogledate najbolj zahodno golico magmatskih kamnin v Sloveniji, to je mandljasti diabaz. Nižje  levo ob cesti si lahko  pogledate še čudovito pisano golico ladinijskih plasti pod Rižnikarjem. Od tu se vrnete nazaj po poti proti Čekovniku.

 

Zgornja Idrijca je rastišče mnogih posebnih rastlin idrijske flore. Najpomembnejši botanični zaklad teh strmin pa je posebnež, imenovan po  našem mestu -  idrijski jeglič.

 

POZOR! Cesta Krekovše – Vojsko zaradi udora ceste pod kmetijo Tratnik ni prehodna!


 

 

Kraški izviri v Podroteji

S sprehajalne poti, kjer je žleb vsekan v trdne apnence, so lepo vidni podrotejski kraški izviri. Najmočnejši izvir priteka izpod stavbe nekdanjega mlina, okrog njega pa so razporejeni manjši izviri. Ob visokih vodah priteka voda na plan tudi iz številnih razpok ob in nad cesto. Okolico in globlje zaledje izvirov gradijo zakraseli spodnjekredni apnenci.

Izvir Podroteje Izvir Podroteje, martina stupar_1

Po 2,5 km  prijetne poti v senci dreves pridemo  do jezu pri Kobili. Nad njim je voda na stiku zgornjekrednega in eocenskega apnenca izdolbla kraški bruhalnik – jamo »Nad Kobilo«.

Jez Kobila

Proti Beli do Fežnarja nadaljujemo pot po levem bregu Idrijce, lahko pa zavijemo čez viseči most do Divjega jezera.

 


 

Divje jezero

Divje jezero Icra J Peternelj

Divje jezero prištevamo  med največje in najzanimivejše kraške izvire v Sloveniji. Urejen je kot prvi muzej v naravi. Leži pod prepadnimi stenami Črnovrške planote na začetku soteske Strug.

Divje jezero Jezernica

Voda priteka iz strmo spuščajočega se potopljenega jamskega rova, ki so ga potapljači doslej raziskali do globine 164 m, kar je na meji trenutne človeške zmogljivosti. Mogočne, skoraj 100 m visoke stene gradi plastnati spodnjekredni apnenec, narinjen na neprepustno podlago flišnih kamnin.

Ob suši se voda 'stisne' v jezerce pod mogočno skalno steno, ob visokih vodah pa jezero bruha veliko količino vode in pri tem oblikuje do 60 cm visok  'gobast klobuk'.  V takih razmerah prinaša voda tudi večje količine zraka, tako da spremlja bruhanje tudi posebno šumenje. Velikost jezera se spreminja, odvisno od količine vode, ki se izteka po najkrajši slovenski reki Jezernici, dolgi le 55 m, v strugo Idrijce. Kadar so nalivi močnejši v zgornjem toku Idrijce, pa lahko pride do nasprotnega pojava in jezero deluje kot požiralnik.  Proti Divjemu jezeru in Podroteji se odtekajo vode s celotne Črnovrške planote, Vodic, okolice Godoviča in doline Zale, ob visokih vodah pa tudi iz okolice Hotedršice.

Proteus (Ciril Mlinar)

V sifonu Divjega jezera so potapljači našli jamsko kozico, jamskega ježka in slepo jamsko stranico, pa tudi človeško ribico.

Na tem območju je mogoče najti več kot 150 vrst zemljepisno in ekološko različnih rastlin. Najzanimivejše so na nagubanem senčnem ostenju, ki se dviga iz vode. Med njimi so najimenitnejši: endemit kranjski jeglič (Primula carniolica), rumeno milje (Paederota lutea), dvocvetna vijolica (Viola biflora) in alpska mastnica (Pinguicula alpina). Z dlakavim slečem (Rhododendron hirsutum), marjetičastolistno nebino (Aster bellidiastrum) in še katero tvorijo združbo, ki jo ponavadi srečujemo v Alpah. To so ostanki ledenodobne flore.

Dvocvetna vijolica (Anka Vončina) Kranjski jeglič (Anka Vončina)

 


 

Tektonsko okno Strug

V davni geološki preteklosti so se kamninske plasti zaradi bočnih pritiskov najprej nagubale, nato pa pretrgale v več kamninskih blokov, ki so bili porinjeni drug čez drugega. To potovanje kamninskih blokov imenujemo narivanje. V milijonih let je razpadanje in odnašanje kamnin postopno odstranilo najvišje ležeče narinjene kamnine in na dan so v obliki tektonskega okna pogledale plasti nižje ležečega paketa.

StrugNastanek enojnega tektonskega okna

Tektonsko okno Strug  Na desnem bregu Idrijce, v Strugu ob glavni cesti je viden narivni stik med dvema apnencema. Foto: Jože Čar

 

Staro pot ob levem bregu Idrijce, ki od jezu Kobila pelje  v Belo, lahko imenujemo tudi Kraljeva pot.  Leta  1838  je Idrijo zaradi botaničnih posebnosti obiskal saški kralj Friderik Avgust II. pod vodstvom Henrika Freyerja. Ogledala sta si cvetlične posebnosti Divjega jezera in Struga.
V skalovju nad potjo, imenovanem Modrasovše, je otoček s toploljubnim rastjem. Med črnim gabrom (Ostrya carpinifolia) in malim jesenom (Fraxinus ornus) uspeva piramidasta zvončica (Campanula pyramidata), navadni jesenček (Dictamnus albus) in ilirska perunika (Iris pallida subsp. illyrica). V Strugu najdemo tudi širokolistno lobodiko (Ruscus hypoglossum).

Jesenček (Anka Vončina)  Širokolistna lobodika

 


 

Plezalni center Strug

Na pol poti proti Idrijski Beli, kjer se Strug najbolj zoži, se nahaja  plezalni center Strug. Prečkamo reko čez lesen viseč most („cigu must“) in 5 min sledimo strmi markirani poti do plezališča. Apnenčaste stene, visoke 50 m, ponujajo okrog 50 smeri.

 

Plezalni center Strug (Foto: Amadej Carl)  Plezalni center Strug - Winston

 


 

Športno-rekreacijski center in naravno kopališče Lajšt

Bela

Na sotočju Belce in Idrijce je lepo urejeno naravno kopališče Lajšt. Tu se v prijetnem okolju predajamo bogastvu neokrnjene narave krajinskega parka, rekreaciji, gostoljubju domačinov ter gostinski ponudbi na Lajštu.  Pisan prod nas seznanja z  bogastvom kamnin Zgornje Idrijce.

Pisano kamenje (Foto: Jani P.) Dolina Bele

Kačji jezik (Foto: Anka Vončina)

 


 

Babji zob

Babji zob

Babji zob je več metrov visok dolomitni stolp, stisnjen na ozko brežino med potok Belca in cesto Idrijska Bela– Belčne klavže. Nastal je v svetlo sivem neplastnatem zgornjetriasnem dolomitu. Delno se je izoblikoval po naravni poti, delno so ga preoblikovali ob izdelavi ceste.


Od kod kamnite »babe« in »dedci«?  Skalnate babe in dedci večinoma nosijo stara mitološka imena, neredko povezana z lokalnimi pripovedkami. Pogosto so babe in dedci okamneli zaradi preklinjanja ali pa zaradi drugih grehov. Baba se pojavlja v sestavljenih imenih babji zob, nos, glava, gora, brdo, potok, vrh, studenec, polje, gomila.

Babji zob (Foto: Iztok Bončina)

 


 

Znamenje pod Tršanovšami

Kapela

Ob Marijini kapelici je izvir odlične pitne vode.

 


 

Klavže

Klavže (zapornice) na Belci in Idrijci so bile zgrajene v času Marije Terezije v drugi polovici 18. stoletja.  Služile so plavljenju lesa za potrebe rudnika in mesta. Zaradi velikosti, tehnične in tehnološke ter estetske izpopolnjenosti jih imenujejo tudi slovenske piramide.

Načrt klavž

Kako so plavili les? Z zapornicami  so zajezili reko in v strugo pod njimi naložili les. Ko je bil jez poln, so odprli vrata. Ogromne količine vode so še v istem dnevu splavile les do mesta.

 

KLAVŽE NA V DOLINI REKE BELCE

Belčne ali Brusove klavže na Belci so zmogle akumulacijo do 100.000 m3 vode.

Brusove klavže (Foto: S. Trebižan)

 

Putrihove klavže so med vsemi najbolj slikovite, saj so mojstrsko zagozdene med skalovja strme rečne soteske.

Putrihove klavže (Foto: Jani Peternelj) Putrihove klavže (Foto: S. Trebižan)

 

KLAVŽE V DOLINI REKE IDRIJCE

Idrijske klavže so največje in najzmogljivejše od vseh klavž. 41,4 m dolga in 10,8 m široka zapornica za plavljenje lesa je v 800 m dolgem jezeru zadrževala 210.000 m3 vode, ki je ob dvigu zapornic naenkrat splavila 10.000 m3 lesa proti 20 km oddaljeni Idriji.

Klavže na Idrijci (Foto: J. Peternel)

 


 

Megalodontidne školjke

Megalodontidni apnenec (Foto: M. Stupar)

Dobro ohranjene megalodontidne (velikozobke) školjke z vrsto Triadomegalodon idrianus n.sp. najdemo na več lokacijah. Najlepše so ohranjene  v kamnitih usekih ob gozdni cesti, ki se od ceste Krekovše–Mrzla Rupa odcepi proti dolini Idrijce, ter ob novi cesti Knipajs–Krekovše. Prav imenitni so tudi veliki prodniki, ki jih najdemo na Lajštu in so sestavljeni skoraj samo iz lupin megalodontidnih školjk.  

 Megalodontide školjke (Foto: M. Stupar)

 


 

Gozd v Majnšku

V Krajinskem parku prevladujejo mešani gozdovi jelke in bukve, v višjeležečih predelih pa bukovi gozdovi.  Gozdne združbe se spreminjajo z nadmorsko višino in lego, odvisne pa so tudi od  geološke podlage.

Bukov gozd (Foto: M. Stupar) Volčja jagoda (Foto: Anka Vončina)

Med listavci prevladuje bukev, pri iglavcih pa ima pomembno vlogo jelka.

 


 

Idrijski lauf

Idrijski lauf je do 3000 m dolga gozdna železnica za spuščanje in dovoz lesa iz osrčja gozdov do rečne struge, od koder so ga splavljali do Idrije. Lauf, ki je bil prva tovrstna naprava v nekdanji Avstro-Ogrski in verjetno tudi prva na svetu, je bil lesen, le kolesa vozičkov in drugi manjši deli so bili železni.

Idrijski Lauf (Foto: M. Stupar)

Lauf, Arhiv Mestni muzej Idrija_1 Označevalna tabla - Idrijski Lauf

 


 

Bučke (kotlice)

Bučke se nahajajo v strugi Idrijce, približno  sto metrov pod mostom na cesti Lajšt–Majnšk. Nastale so v zgornjetriasnem dolomitu, so različno globoke, največje tudi od 2 do 3 m. Kotlice nastajajo v potokih in na obrobju rečnih strug. Voda v kotlici hitro kroži, s seboj nosi ulovljene prodnike, ki brusijo stene. Tako se kotlica širi in poglablja. 

Rejčevka Bučke (Foto: J. Peternelj)

 


 

Tratnikovi usadi

Tratnikovi usadi sodijo med najslikovitejše geološke znamenitosti na Idrijskem.  Gre za obsežno plazovito, vedno premikajoče se območje na desnem bregu Idrijce pod kmetijo Tratnik v Čekovniku.

Tratnikovi usadi (Foto: J. Peternelj)

Pobočja so gola in se zaradi močne erozije nikoli ne zarastejo. Razpadanje in odnašanje je veliko hitrejše v mehkejših kamninah v glinavcih in peščenjakih, izstopajo pa trdnejše kamnine apnenci, kremenasti peščenjaki in konglomerati. Golica je dolga okoli 200 m in široka 100–150 m.

Jaspis

Usadi so prava zakladnica najrazličnejših kamnin, starih okoli 225 milijonov let. Tu najdemo pisano obarvane glinavce, peščenjake in konglomerate, z vmesnimi plastmi  apnenca s številnimi organskimi ostanki. Posebno lepi so pisani jaspisni konglomerati. V črnih tankoplastnatih julskih apnencih z medplastnimi laporastimi vložki so pogosta jedra školjk Pachycardia rugosa Hauer in Myophoria kefersteini Bittner ter številni ostanki tankolupinastih školjk školjk  in polžev.

 Školjke Pachycardia rugosa Prodnik

 


Ladinijske plasti

Ladinijske plasti zbujajo pozornost zaradi hitrega menjavanja zelenih in rjavordečih plasti laporovcev z rdečkastim apnencem z odlomki amonitov.  Plasti so lepo vidne ob cesti Tratnik–Idrijske klavže, pod kmetijo Rižnikar. Kamnine so stare okrog 230 milijonov let.

Ladinijske plasti (Foto: A. Šinkovec)

 


 

Bedrova grapa

Bedrova grapa izvira pod Hudim poljem in se v Kramaršci izliva v Idrijco. V slikoviti, a zahtevni grapi lahko sledimo zgornjetriasnim karnijskim kamninam meter za metrom, opazujemo pisani preplet kamnin, njihove značilnosti in sedimentološke posebnosti. Opazimo tudi več plasti s fosilnimi školjkami – Pachycardia rugosa Hauer in Myophoria kefersteini Bittner. V sredini grape, kjer se priključi Pšenkova grapa, prečkamo večji vložek pasnatega in oolitnega apnenca, v katerem so razviti zanimivi kraški pojavi. Mimo ostankov partizanske Očkove bolnice pridemo do imenitnih golic postopnega prehoda karnijskih glinavcev v zgornjetriasni dolomit.

Školjka z rebrcem Myophoria Kefersteini  Bedrova grapa (Foto: Anka Vončina)

 


 

Soteska v Kramaršci

Soteska Kramaršca

Soteska Kramaršce je izjemno slikovit in težko prehoden odsek Idrijce nad stičiščem Bedrove grape in Črnega potoka (Suha Idrijca). Idrijca si je tu  v slapovih in vrtinčastih tolmunih utrla pot med navpičnimi stenami. Na dolžini okrog 200 m je oblikovala 3 slapove in 4 večje tolmune. Stene soteske gradi cordevolski dolomit, ki ga sekajo številne prelomne cone.  Vtočni del soteske je zasut z velikimi balvani Baštetovega podora.

Soteska Kramaršca Soteska Kramaršca

Opozorilo: Soteska je prehodna samo za obiskovalce z alpinističnim znanjem.

 


 

Mandljasti diabaz

V Kramaršci si ob glavni cesti proti Idrijskim klavžam lahko ogledamo temno zeleno magmatsko kamnino, imenovano mandljasti diabaz, z luknjicami oziroma geodami, ki jih zaradi njihove oblike imenujemo mandlji.  Geode so nastale pri hitrem ohlajanju lave, ki se je iztekala v plitvo morje pred približno 230 milijoni let (v času ladinija). Beli kalcitni kristali so nato zapolnili geode in dajejo kamnini poseben izgled. Mandljasti diabazi so najzahodnejši izdanki magmatskih kamnin v Sloveniji.

Mandljast diabaz Mandljast diabaz

 


 

Zgornja Idrijca

Najpomembnejši botanični zaklad teh strmin je vsekakor posebnež, ki se imenuje po našem mestu. To je križanec idrijski jeglič (Primula x venusta), ki raste le tam, kjer uspevata v bližini oba starša; avrikelj (Primula auricula), ljubitelj sončnih sten, in kranjski jeglič (Primula carniolica), ki uspeva v vlažnih grapah. Take pogoje ima le še na Jelenku in v delu Govcev. Tu uspeva več vrst zavarovanih  kukavičevk (Orchidaceae), med njimi najlepša lepi čeveljc (Cypripedium calceolus). Posebne so še alpske rastline: najmanjši alpski zvonček (Soldanella minima), Clusijev svišč (Gentiana clusii), navadni slečnik (Rhodothamnus chamaecistus)  in bertolonijeva orlica (Aquilegia bertolonii). Nič manj niso pomembne že dolgo z zakonom zavarovane lesne rastline: tisa (Taxus baccata), bodika (Ilex aquifolium) in širokolistna lobodika (Ruscus hypoglossum).   Posebno varovanje  potrebuje mokrotni svet v povirju Idrijce z okroglolistno rosiko (Drosera rotundifolia) in šotnim mahom (Spagnum sp.).

Idrijski jeglič (Foto: Anka Vončina) Navadna bodika (Foto: Anka Vončina)

Vreme

NED
PON
TOR

/ °C

/ °C

/ °C

Elektronska obvestila

Želite biti obveščeni o novostih in dogodkih?

Geopark Idrija je družaben

Sledite nam na družabnih omrežjih #geoparkidrija