16 Po zavraški planoti

Zavratec (Foto: Geopark Idrija)

 

Izhodišče: Zavratec

Dolžina: 16,3 km

Čas kolesarjenja: 1 h 30 min

Zahtevnost: zahtevna

Višinska razlika: 352,3 m

Zemljevid in vodnik: Geopark Idrija – Doživetje naravne in kulturne dediščine 1:50.000

Sredi valujoče pokrajine stoji stara rovtarska vas Zavratec, kmečko naselje, kjer mnoge trdne hiše krasijo umetelno klesani portali. Sredi vasi Pri Možinu je restavrirana kmečka kašča, zraven nje pa stoji obnovljena 'pajštu' - sušilnica sadja. Baročna cerkev na hribu je posvečena sv. Urhu, s častitljivo letnico 1647 nad vhodom. Spogleduje se s sosedom Tomažem na Vrsniku in Vrhom Sv. Treh Kraljev.

Kašča na domačiji pri Možinu (Foto: Geopark Idrija)

Cerkev sv. Urha

Že v Zavratcu se lahko peš odpravite v dolino Črne do Bezjakovega slapu, do katerega dospete po pol ure lahne hoje navzdol po stezi. Še preden dospete do slapu pod seboj že zaslišite šumenje potoka Črna. Po delu poti nad slapom gre danes tudi Rapalska pohodna pot. Končno dospete do približno 4 m visokega Bezjakovega slapu, zraven katerega so še vidni ostanki hiše z mlinom.  Od tu se lahko vrnete nazaj proti Zavratcu.

Bezjakov slap (Foto: Geopark Idrija)

 

Lahko pa tokrat izpustite Bezjakov slap in se odpravite s kolesom naprej proti Spodnjem Zavratcu, kjer lahko vzporedno s cesto opazujete globoke rupe (Zajčja rupa, Konjska rupa) in vrtače, ki so nastale ob močnem prelomu, ki je bil aktiven v srednjem triasu pred 220 milijoni let. V blagem pobočju severno od rup najdete neobičajno sestavljene konglomerate sp. ladinijske starosti z rdečim ali rumenim peščenim vezivom, ki daje zemlji rdečkasto barvo. Te kamnine vidite tudi v dolini Črne ter ob cesti iz Raven proti Dolam.

Na kolovozu od kmetij Lom do Sopota vas spremlja vonj ciklam (Foto: Geoopark Idrija)

Pred kmetijo Lom se odločite, ali boste zavili po kolovozu do zaselka Sopot na sotočju Sovre in Rovtarske Sore. Ko pridete do ceste Logatec – Žiri zavijete levo, kjer se le nekaj sto metrov niže ob Sovri odpre pogled na slikovito skalno steno s šestimi vhodi v znano jamo Matjaževe kamre na levem bregu Sovre.  Pri izkopavanjih so tu našli kosti jamskega medveda, bizonov, volkov in jelenov ter ostanke kamnitega orodja ledenodobnih lovcev. Najdbe so stare okoli 50.000 let in veljajo za najstarejše na Gorenjskem.

Druga možnost je, da se od kmetije Lom po lokalni asfaltirani ceste spustite do glavne ceste Logatec – Žiri, kjer prav tako zavijete levo proti Matjaževim kamram.

 

Dostop do Matjaževih kamer za turistične namene ni urejen. Ogledate si jih lahko iz počivališča ob cesti (Foto: Geopark Idrija)

 

Prijeten izlet nadaljujete po ozki dolini Sovre. V cestnih usekih lahko opazujete najrazličnejše kamnine. Pred Matjaževimi kamrami je Sovra pri Sopotu v dolomit anizijske starosti vrezala ozko sotesko. Zanimive so tudi pisane ladinijske plasti v prvem cestnem ovinku pod Matjaževimi kamrami.

Na križišču, kjer vas levi smerokaz usmeri proti Ravnam, zavijete levo. Dospeli ste v Podklanec, kjer le 100 m od križišča pred seboj na levi zagledate kmetijo s kozolcem, za katerim na koncu kratke ravne zatrepne doline pritekata na dan dva močna izvira. V enem izmed njih naj bi nekoč našli kapljice živega srebra, zato ga imenujejo »živosrebrni izvir«.

 

Za kozolcem se nahaja

Iz Podklanca zavijete po novi cesti, vsekani v laporastih apnencih s fosilnimi školjkami, navzgor proti Ravnam pri Žireh.

Če ste se v Zavratcu odločili izpustiti Bezjakov slap, se lahko v prvem ostrem ovinku levo zopet odpravite po grapi Črne do njega. Tokrat poteka pot po obeh stran potoka Črna. Najprej vas čez potok vodi nekaj mostov, ko pa nadaljujete po gozdni poti, pot petkrat prečka Črno. Zato sta previdnost in dobra obutev nujna, kajti kamni v potoku so precej spolzki. Tokrat ob poti zopet ne morete zgrešiti kamnine rdeče barve, ki ste jo opazovali že v pobočju severno od Zavratca in tu zopet pride na dan. To so apnenčevi peščenjaki s pisanimi konglomerati in rdečim peščenim apnencem sp. ladinijske starosti. Konglomerat domačini imenujejo »garjevec«, ker je zelo trd.

Pot petkrat prečka potok Črna (Foto: Geopark Idrija

Ne morete zgrešiti teh pisanih kamnin (Foto: Geopark Idrija)

Konglomerat domačini imenujejo garjevec (Foto: Geopark Idrija)

Omeniti je treba tudi, da je pot iz Zavratca do Podklanca mimo Bezjakovega slapu prehodna le peš (del gre po stezi).

Če ste se odločili nadaljevati do Raven, za kak trenutek obstanete ob spomeniku padlim partizanom oziroma spominskem obeležju iz 2. svetovne vojne ter čez travnik in redek gozd nadaljujete po kolovozu v Buhčeve rupe, kjer se skriva enkratna Tomaževa miza. V prelomni brazdi sredi gozda je naravno oblikovana velika kamnita miza višine dobre 3 m, obseg plošče pa okrog 5 m.  Svojo moč lahko preizkusite z rahlim zibanjem kamnite mizne plošče. Nad mizo, na Malem Kovku, je ohranjen en bunker iz italijanskega obrambnega sistema Alpski zid, vendar je težko dostopen in neoznačen.

 

Tomaževa miza (Foto: Geopark Idrija)

 

Zaradi žledoloma leta 2014 pot od Tomaževe mize, mimo Zakovka (Podklanec na zemljevidu) ni prehodna. Zato zavijte nazaj v Ravne ter se odpravite po lepo prevozni makadamski gozdni poti do Zakovka in naprej do Dolenjih Dol. Ob tej cesti lahko prav tako opazujete različne kamnine, večinoma so to sivi laporasti apnenec zg. skitske starosti ter temnosivi do beli dolomit  sp. anizijske starosti. Nekje na pol poti do Zakovka pa ne morete zgrešiti kamnine temno rdeče barve sp.ladinijske starosti (neobičajno sestavljene konglomerate sp. ladinijske starosti z rdečim ali rumenim peščenim vezivom), ki smo jo opazovali že v soteski Črne in v pobočju nad Zavratcom.

 

Po dobre pol kilometra vožnje po asfaltirani cesti dospete v Gorenje Dole do domačije Pri Bevku, nasproti te domačije preko ceste leži sicer težko dostopna Poštarčkova  jama, ki je nastala v konglomeratu, kar je redkost.  Na domačiji pri Bevku, lahko stopite na kolovoz, ki vas po kilometru poti pripelje do roba Dolske planote. Od konca poti stopite skozi goščavo do roba, na pečino Hrečevca, ki okoli 80 metrov pod steno skriva izvir Črne s podvodnim sifonom. Na »malem« Hrečevcu« v neposredni bližini se odpre imeniten razgled nad dolino Črne, proti Žirovskemu vrhu in Svetim Trem Kraljem.

 

Če se odločite nadaljevati naprej po asfaltirani cesti, se nekaj sto metrov naprej proti Mravljišču na desni strani ceste razprostira zamočvirjen travnik, kjer je botaniziral že znameniti idrijski rudniški zdravnik J. A. Scopoli. Tu je odkril  posebno praprot - kačji jezik.  Skromna rastlinica še danes – po 250. letih –raste na zamočvirjenem travniku.

 

Z vrha Mravljiš se po italijanskih serpentinah spuščate proti Zavratcu. Ob poti vas na levi strani pozdravi še Čemunski vrh, pred Zavratcem pa ob poti tudi italijanske kaverne.

Vreme

SRE
ČET
PET

/ °C

/ °C

/ °C

Elektronska obvestila

Želite biti obveščeni o novostih in dogodkih?

Geopark Idrija je družaben

Sledite nam na družabnih omrežjih #geoparkidrija