20 Pot po visokem krasu

 

Izhodišče: Predgriže

Dolžina: 7,5 km

Čas kolesarjenja: 1 h

Zahtevnost: nezahtevna

Višinska razlika: 98,5 m

Zemljevid in vodnik: Za vodnik po Poti po visokem krasu kliknite TUKAJ!

 

Pot, ki jo lahko pričnete že z Učno potjo Kraški gozd, ponuja čudovito možnost kolesarskega izleta čez območje visokega krasa, kjer se na ogled ponujajo kraška polja s ponikalnicami in požiralniki, uvalami in vrtačami ter najgloblje brezno tega območja. Za počasen kolesarski izlet po kolesarski poti potrebujete približno 1 uro. Pot se priključi na Matuckarjevo pot. Če pa si želite bolj razgibanega kolesarjenja, pa se odpravite po Kamparetovi poti, kjer se bodo pred vami odprli lepi pogledi na dolino Idrijce (za kolesarjenje po Kamparetovi poti potrebujete dobro kolesarsko opremo in čelado).

 

Začetek kolesarske poti po visokem krasu je na poti proti naselju Predgriže, ki se odcepi iz regionalne ceste Godovič – Ćrni Vrh.  Nato vas pot najprej vodi skozi naselje Predgriže, kjer se v centru naselja držite desno in nadaljujte pot naprej v smeri Idrijskega Loga. Po enem kilometru pridete na makadamsko pot, ki vas najprej vodi čez polja, kmalu pa pridete v gozd, ki vam v poletnih mesecih ponuja pravo osvežitev. Le nekaj metrov pred priključitvijo na lokalno cesto proti Idrijskemu Logu se ob cesti ustavite in peš odpravite v notranjost gozda, kjer si oglejte najgloblje brezno na tem območju, to je Habečkovo brezno.  Na priključku na lokalno cesto zavijte desno in se spustite v zaselek Koševnik. Ob cesti na začetku zaselka se desno od ceste odcepi stezica, ki vodi do Brinovega griča, do kjer je 30 minut hoje. Če pa si želite le kolesarjenja, nadaljujte do  križišča, kjer vas cesta naprej vodi proti Pevcu in Andrejčkovemu breznu, kjer je postavljen križ v spomin žrtvam vojne. Če pa želite po poti po visokem krasu naprej, na tem križišču zavijte levo. Kmalu ob cesti se desno odcepi kolovoz, ki vas po 100 metrih pripelje do napisa v skali oz. Firme. Vrnite se na cesto in nadaljujte pot po pokrajini visokega krasa z rupami, požiralniki in drugimi kraškimi pojavi. Sledi še krajši vzpon, na tega vzpona zavijete levo in na vrhu se priključite na Matuckarjevo pot. Od tu naprej se lahko odpeljete naprej proti Črnemu Vrhu, lahko pa prekolesarite še preostali del Matuckarjeve poti.

 


 

 

Habečkovo brezno

Habečkovo brezno je najgloblje izmerjeno brezno na tem območju. Danes je z barvanji nesporno dokazana povezava podzemnih voda s planote z Divjim jezerom ter z izviri pri Podreteji v bližini, kjer je tudi vodno zajetje za mesto Idrija. V zgodovini pa te podzemne povezave niso bile tako jasne.

Že leta 1926 so mu jamarji tržaškega združenja »Associazione XXX Ottobre« namerili kar 480 m globine. Habečkov brezen je bil tako razglašen kot eno najglobljih dotlej znanih jam na svetu (Le Grotte d'Italia, 1927, cf. Janež et al., 1997). Višino vhoda so ocenili na 640 m, torej naj bi se po njihovem mnenju zaključno sifonsko jezerce nahajalo na koti 160 m, kar pa je izključevalo možnost odtekanja vode proti Divjemu jezeru in Podreteji, saj se oba velika kraška izvira nahajata na višini približno 330 m.

Vse te nejasnosti pa so bile osnova za ponovne raziskave Habečkovega brezna leta 1954. Slovenski speleologi so v enem izmed prvih velikih povojnih jamarskih podvigov v 36 urni akciji prišli do dna brezna in mu namerili 336 m globine. Jezerce na dnu brezna z absolutno višino 332,6 m leži le nekaj metrov nad gladino Divjega jezera ob nizkem vodostaju. Ob tej priložnosti so vodo v končnem sifonu tudi barvali s fluorescinom in dokazali povezavo z izviri pri Podroteji v bližini Divjega jezera (Janež et al, 1997), kasneje pa še z Divjim jezerom. Med zadnjimi meritvami v letu 1997 pa so speleologi določili višinsko razliko med najvišjo in najnižjo točko v breznu, ki znaša skoraj 400 m (Vrhovec 1997).

Habečkovo brezno; Foto: arhiv Geoparka Idrija

Vhod v Habečkov brezen se odpira v globoko zakraselih zgornjekrednih rudistnih apnencih Koševniške vmesne krovne luske, v neposredni bližini narivnega kontakta z norijsko-retijskim plastnatim dolomitom Čekovniške vmesne krovne luske. Po poročilih speleologov iz leta 1955, poteka brezno po zgornjekrednem apnencu nekako do globine 48 m, nato pa naj bi bilo do dna izoblikovano v spodnjekrednih kamninah.

 


 

 

Brinov grič

Brinov grič je kraj, ki priča o kruti zgodovini, ki so jo izkusili ti kraji med 2. svetovno vojno. To je kraj, kjer je bil od septembra 1942 do svojega konca leta 1943 utaborjen Janko Premrl – Vojko s Trnovsko četo, kateri je poveljeval. S tega mesta so nadzirali Trnovski gozd kar 6 mesecev, kar priča o dobri zakritosti taborišča.

Janko Premrl – Vojko se v slovensko zgodovino sicer zapisuje kot narodni heroj in partizan, ki je bil zaveden Slovenec iz družine Premrl iz Podnanosa (njegov stric Stanko Premrl je bil znan skladatelj in organist, njegov drugi stric pa major v vojski Kraljevine Jugoslavije). Že v šolskih letih si je zaradi svoje slovenske zavednosti in gorečnosti nakopal nemalo težav, zaradi česar ga je oče nazadnje delo izpisal iz šole. To pa mu ni preprečilo nadaljevanja učenja in kasneje je bil znan tudi po tem, da je na pamet znal veliko slovenskih in jugoslovanskih pesmi.

Leta 1942 se je pridružil partizanom ter se izkazal v boju proti Italijanom. Nazadnje je bil imenovan za komandirja Trnovske čete, s katero se je utaboril na tem mestu in nadziral Trnovski gozd. Umrl je februarja 1943 zaradi prehudih ran v dvomljivih okoliščinah.

Kasneje je bil imenovan za narodnega heroja, po njem se imenujejo ulice v več slovenskih mestih ter nekatere osnovne šole.

 


 

 

Andrejčkovo brezno

Nad Andrejčkovim breznom je postavljeno spominsko znamenje v spomin na umrle v povojnih pobojih.

Andrejčkovo brezno; Foto: arhiv Geoparka Idrija

 


 

 

Firma

Glede nastanka tega napisa po ustnem izročilu kroži zanimiva zgodba. Pisalo se je leto 1717 in v Črnem Vrhu nad Idrijo je bilo to leto, ko naj bi se zgodila birma. Vse je bilo pripravljeno in škof je že prispel v vas. Ko nenadoma ugotovi, da se med župnikom in kuharico plete nekaj več… Jezen je zapustil vas in se po tovorni poti, ki je tu potekala v tistem času odpravil proti Idriji. Birmanci so tekli za njim in ga ulovili na pol poti, na tem mestu, kjer jih je na njihovo prošnjo le birmal. V skalo na tistem mestu so vklesali napis, ki je še danes viden…. Danes preberemo:  Tu je bila firma u letu 1717  J.B.F

Firma; Foto: arhiv Geoparka Idrija

Med lokalnim prebivalcem je to mesto dobro poznano, mestu celo rečejo »pr firm«.

Vreme

SRE
ČET
PET

/ °C

/ °C

/ °C

Elektronska obvestila

Želite biti obveščeni o novostih in dogodkih?

Geopark Idrija je družaben

Sledite nam na družabnih omrežjih #geoparkidrija