ČRNOVRŠKA PLANOTA

Poznana po zimskih radostih ter Trnovskem maratonu, se na severu strmo dviga nad dolino Idrijce, na jugu pa jo obdajajo strma pobočja z vrhovi, s katerih se odpirajo čudoviti pogledi od Jadranskega morja do Triglava. Skupaj bomo odkrivali čudovito naravo, številne kraške pojave ter način življenja ljudi na planoti.

Pogled na Črni Vrh z Velike peči; Foto: Bojan Erhartič, Geografski inštitut Antona Malika ZRC SAZU

 

Vodič po celotnem območju Črnovrške planote dobite TUKAJ.

Črnovrška planota je vzhodna robna uravnava visoke kraške planote Trnovski gozd. Sestavlja jo več kraških polj in uval ter vmesnih z gozdom poraslih hrbtov. Proti severu se strmo spušča v sotesko reke Idrijce, na zahodu jo omejujejo manj in na jugu precej bolj strma pobočja vzhodnega dela osrčja Trnovskega gozda, na vzhodu pa se manj izrazito vzpenja nad Hotenjskim ravnikom, skrajnim severozahodnim delom Notranjskega podolja. Vzhodni del je v primerjavi z zahodnim reliefno bolj razgiban. Nahaja se na nadmorski višini od 650 do 800 m, okoliški hribi pa se dvigajo nad 1200 m. Največje strnjeno naselje na Črnovrški planoti je Črni Vrh – vaško jedro, poleg tega pa tvorijo naselje še zaselki Trebče, Brdca, Trate in Zediše. Z okoliškimi zaselki (Lome, Predgriže, Idrijski Log, Zadlog, Kanji Dol, Strmec, Javornik, Mrzli Log) tvori po obsegu največjo krajevno skupnost idrijske občine. V vasi živi približno 600, v celotni krajevni skupnosti pa okoli 1250 prebivalcev.

Nekoč je bilo prebivalstvo večinoma kmečko, danes pa kmetijstvo pomeni le slabo desetino osnovnih dejavnosti. Poleg živinoreje in gozdarstva je bila razvita tudi obrt in sicer mizarstvo, pintarstvo, pletarstvo, izdelovanje grabelj, izdelava platna, klekljanje, čevljarstvo. Danes se ljudje vozijo v službo v okoliške večje kraje.

V kraju je ena trgovina, osnovna šola, vrtec, župnijska cerkev sv. Jošta, pošta, urad KS, bar Pri Hladniku, gostišče Metka, turistična kmetija Pr' Mark, dom za starejše, bencinska črpalka ter eno večje podjetje. Planota pozimi ponuja smučanje na kar dveh smučiščih (Ski bor v Črnem Vrhu in Javornik v Zg. Lomeh), poleg alpskega smučanja pa tudi možnosti za turno smučanje in tek na smučeh. V poletnih mesecih pa številne pohodne, kolesarske poti ter Bike park Javornik. Nočno nebo si je mogoče ogledati iz Observatorija na Javorniku. Vojno zgodovino kraja pa v Muzeju 1. Svetovne vojne.

Širši javnosti je Črni Vrh poznan po:

-       Trnovskem maratonu, nekoč najštevilčnejši zimski tekaški prireditvi, ki se ponovno obuja

-       Zimi ter zimskih športih

-       Gorskem kolesarjenju

-       Javorniku (najvišji gori v občini) s Pirnatovo planinsko kočo

-       Habečkovem breznu (najblobljem breznu tega območja)

-       Astronomskem observatoriju na Javorniku

-       Pevski tradiciji

Trnovski maraton; Foto: Roman Rupnik

Geologija

Območje Črnovrške planote se nahaja na obrobju Globokega krasa Trnovskega gozda. Njeni najbolj prostrani uravnavi sta Črnovrško in Zadloško kraško polje.

Najstarejše kamnine na Črnovrški planoti so zg. triasni norijsko-retijski dolomit (izpred 228 do 201 milijona let), ki ga zaradi njegove velike razširjenosti imenujemo »glavni dolomit«. Prekriva osrednji in južni del Črnovrške ter celotno Zadloško planoto, gradi pa tudi gričevje nad Črnim Vrhom in Zadlogom. Kamnine imajo na več mestih stromatolitno zgradbo, najdemo pa tudi še posebej zanimive plasti, ki so sestavljene iz različni velikih okroglih oblik (včasih tudi več cm), ki jih imenujemo onkoidi. Kamnine, kjer prevladujejo pa imenujemo onkolit, v našem primeru dolomitni onkolit.

Velik obseg imajo tudi apnenci kredne starosti (145 do 65 milijonov let). V spodnjem delu so apnenci srednje do tanko plastnati in bituminozni. Ostanki školjke iz rodu Requenia dokazujejo njegovo spodnjekredno starost, ki postopoma prehaja navzgor v zgornjekredni apnenec. Meja med njima ni natančno določena, poteka pa na severnem obrobju Predgriž, čez Brinov grič, mimo Pevca v dolino Idrijce. Zgornjekredni apnenec, imenujemo po značilnih ostankih rudistnih školjk kar rudistni dolomit.

Najbolj neobičajne kamnine na Črnovrški planoti so paleocensko-eocenske flišne plasti, ki prekrivajo terene v Lomeh. Pod imenom »fliš« se ne skriva ena kamnina, pač pa gre za skupno ime kamnin, ki sestavljajo značilno zaporedje. Flišne plasti sestavljajo tu in tam debelozrnat apnenčev konglomerat, predvsem pa apnenčev ali kremenov peščenjak, zelenkastosivi glinavec in sivi apnenčev laporovec. Flišne kamnine so neprepustne, zato je na njih razvita zapletena hidrografska mreža, ki jo sicer na Črnovrški planoti ni.

Ta struktura predstavlja izsek geološke zgradbe zahodne Slovenije, ki ima značilno narivno zgradbo. Zg. kredni apnenci in paleocensko-eocenske flišne kamnine, ki jih opazujemo v Lomeh pripadajo Hrušiškemu pokrovu. Proti Zahodu kamnine Hrušiškega pokrova tonejo pod Črnovrško planoto, gradijo njeno globoko podlago in ponovno prihajajo na dan v enojnem tektonskem oknu v Strugu v dolini Idrijce. Na te kamnine so bile narinjene do 300 m debele plasti spodnje in zgornjekrednega apnenca, ki ga prištevamo naslednji narivni enoti – Koševniški krovni luski in jih sledimo v širokem pasu od Lom, mimo Predgriž do Koševnika. Zahodni del Črnovrške in celotno Zadloško polje pokriva na apnence narinjeni zgornjetgriasni »glavni dolomit« Čekovniške krovne luske. Enak Zg. triasni norijsko-retijski dolomit kot gradi Čekovniško krovno lusko, je bil v okviru naslednje narivne enote, ki jo imenujemo Trnovski pokrov, narinjen na dolomit Čekovniške krovne luske. Ta  »glavni dolomit« pa gradi strmine nad Črnim Vrhom. Ta narivnica med Čekovniško krovno lusko in Trnovskim pokrovom je vidna v kamnolomu v Trebčah.

Planoto reže več bolj ali manj močnih prelomov v smeri SZ-JV ali S-J , zaradi katerih se je oblikovala značilna morfologija – doline in grebeni potekajo vzporedno s prelomnimi conami.

 

Kras in kraški pojavi

Območje Črnovrške planote se nahaja na obrobju Globokega krasa Trnovskega gozda. Čistejši kredni apnenci na obrobju in v podlagi planote so močno in globoko zakraseli tako, da je ob normalnih hidroloških pogojih nivo podtalnice pod planoto na absolutni višini približno 333 do 334 m, kar je le nekaj metrov nad nivojem Divjega jezera v Strugu (330 m). V krednih apnencih so razvite vse značilne površinske in podzemeljske kraške oblike. Na površini opazujemo korozijske žlebove, škraplje, vse vrste vrtač. Zaradi čistosti kamnine je značilno, da so kredni apnenci bolj zakraseli, kakor dolomitne kamnine. Ravno zaradi narivne zgradbe planote, so kraški pojavi pogosti tudi v dolomitu na širšem obrobju narivnega roba dolomita na apnenec. Take vrtače imenujemo »reproducirane vrtače«, saj so nastale s postopnim izpiranjem dolomita v zakrasele apnence v podlagi. Podobne razmere imamo tudi v Lomeh, le da namesto dolomita izginjajo v podzemlje flišne kamnine. Pogosto opazujemo tudi dolge in lepo zaobljene zatrepne doline, ki bi jih lahko imenovali »uvale«, vendar doline niso kraškega, pač pa tektonskega nastanka. Opazujemo tudi značilne kraške izravnave, ki spominjajo na manjša kraška polja ter številne zaprte in odprte požiralnike (Lome, okolica Habečkovega brezna, Koševnik, Zadlog – Na sredi,…), skozi katere odtekajo vode v podzemlje.

 

Hidrološke razmere

Zaradi zakraselosti in narivne zgradbe ima Črnovrška planota svoje hidrološke razmere. Na območju Lom se vode iz različnih močil in manjših izvirov združujejo v manjše šibke potočke, ki v sušnih območjih presahnejo, ob nevihtah pa močno narastejo. Njihovi površinski tokovi so kratki in izginjajo v zakrasele apnence na flišnem robu, lahko pa tudi prej, če fliš (sicer neprepustna kamnina) to dovoljuje – apnenčevi peščenjaki in breče v sestavi.

Podobne razmere opazujemo tudi na dolomitnih terenih na južnem obrobju v Koševniku (Idrijski Log). Tu so potočki nekoliko močnejši in največkrat stalni.  V zakraselo podzemlje izginjajo v požiralnikih ob narivnem robu (npr. požiralnik pri Habečkovem breznu ali požiralnik pod kmetijo Habečk, ipd.) Zaradi neprepustne zdrobljene cone ob narivnicah so nastali obpotočni zamočvirjeni travniki (npr. pod kmetijo Habečk – Mlake), kjer so rastišča zanimivih in redkih rastlin in priljubljena lokacija botanikov.

Obsežne obnarivne zdrobljene cone so slabi ali povsem neprepustni predeli in zaradi tega so nastali pogoji za nastanek občasnih »jezer« oziroma zadrževalnikov. Ob velikih deževjih občasni, sorazmerno slabo prepustni požiralniki (npr. Na sredi v Zadlogu) ne zmorejo odvajati velikih količin padavinskih voda, voda se razlije in ustvari občasno jezero (Zadlog) ali pa večje in manjše mlake.

Poleg tega ima obnarivna cona v zgornjetriasnem »glavnem dolomitu« (med Čekovniško krovno lusko in Trnovskim pokrovom) odločilno vlogo pri nastanku »viseče« podtalnice v Čekovniški vmesni luski, ki jo črpajo za črnovrški vodovod.

Vsa voda iz Črnovrške planote se pretoči skozi zakrasele kredne apnence proti Divjemu jezeru in Podrotejskimi izviri, kar je bilo dokazano tudi z barvanji (Janež et al., 1997).

 

Rastlinstvo in živalstvo

 

Pestra geološka podlaga, zanimivi hidrološki pojavi in prepletanje različnih podnebij, se odraža v izjemno pestrem rastlinju in živalstvu. Tukaj se končuje dinarski svet in nedaleč stran se pričenjajo Alpe. Prepleta se submediteransko, celinsko in alpsko podnebje. Vsi ti pojavi ustvarjajo enkratne pogoje za sobivanje različnega rastlinstva in tukaj imajo svoj življenjski prostor različne živali.


Velik del območja pokrivajo dinarski jelovo-bukov gozdovi. Tukaj najdemo različne tipe habitatov, od mnogih gozdnih združb, močvirskih travnikov, do kraških gmajn in suhih visokogorskih tranikov. Posebne so združbe redkih skalnih razpok, melišč in kamnitih travišč ter nizkobarjanske združbe. Planota je zelo bogata s številnimi praprotnicami in semenkami.

Zaradi neprepustnih plasti so ob redkih potokih nastali zamočvirjeni travniki kot pod kmetijo Habečk, imenovan Mlake. To so zaradi izsuševanja kmetijskih zemljišč ta trenutek najobčutlivejši in zaščite najbolj potrebni habitati. Tu najdemo zanimive in redke rastline; šotni mah, mnogo vrst zaščitenih kukavic, mnogo vrst redkih močvirskih trav in šašev ... Gozdno rastlinje je tipično dinarsko-kraško. Na pomlad prebogato z obema vrstama zvončkov, telohi, torilnico, tevjem,  volčičem ...tudi čez poletje se izmenojujejo rastline tipičen za vlažne bukovo jelove gozdove.

Za raziskovalce so enako zanimivi suhi visokogorski kamniti travniki Javornika, Mrzlega Loga in Križne gore. Tu najdemo pomešane prave alpinke, ki jim delajo družbo sosede z juga. Pomladanske travnike krasijo kukavičevke; bezgove prstaste kukavice, zeleni volčji jezik, belkaste ročice ... Poletni travniki in gozdni obrobki so polni lilij, brstične, turške in kranjske, še mnoge druge kukavičnice, predvsem močvirnic. Še nedavno je bilo na kamnitih, gruščnatih pašniki tik pod vrhovi, ki ograjujeo planoto na jugu, moč najti nemalo planik.

Črnovrški gozdovi so del Trnovskega gozda, ki se drži sklenjenih dinarskih gozdnih kompleksov tja do hrvaških gozdov, v katerih so svoje prebivališče našli veliki sesalci (medved, volk, kuna, vidra, divja mačka, jelen, srnjad, divji prašič) ter drobni sesalci (polh, glodavci, jež, rovka, netopir). Tu živita tudi naseljena ris, ki pa mu danes grozi izumrtje, ter gams, prebivalec skalnih grebenov, grap ter planotastih prisoj.

 

Zgodovina

Ozemlje Črnovrške planote je do leta 1848, pripadalo vipavski gosposki, ki v drugi polovici 14. stoletja pripade Habsburški monarhiji. Od leta 1848 je Črnovrška občina sodila pod idrijski sodni okraj in od leta 1867 pod logaško okrajno glavarstvo. V času prve svetovne vojne se je planota znašla v zaledju soške fronte. Preko Zadloga je potekala oskrbovalna vojaška železnica imenovana »Feldbahn«, po kateri so z orožjem in strelivom in vsem ostalim oskrbovali vojake na fronti. Po koncu vojne j kot ostala Primorska tudi Črnovrško pripadlo Italiji. Vsa krajevna imena so poitalijančili: (Črni Vrh nad Idrijo postane Monte Nero d'Idria, Zadlog postane – Salloga, Predgriže postanejo Pregrise, ipd. Ozemlje ostane italijansko do kapitulacije Italije leta 1943. Leta 1947 planoto skupaj z ostalo Primorsko priključijo Jugoslaviji.

 

Trnovski maraton

Trnovski maraton v Črnem Vrhu nad Idrijo je najstarejša športno rekreativna prireditev v teku na smučeh v Sloveniji z rekordom udeležencev iz leta 1981 (okrog 3600 tekmovalcev). Prva prireditev je bila 10. marca 1974 in je neprekinjeno trajala  do 1988, ko so se pričele zelene zime. Tradicija Trnovskega maratona se ponovno oživlja od leta 2006, najprej v izvedbi ŠD Trnovski maraton, sedaj pa pri organizaciji tekov sodelujejo vsa vaška društva združena v Zvezo društev, katera si prizadevajo, da bi v Črni Vrh in okolico privabili čim več športnih navdušencev zdrave zimske rekreacije in da bi ta ponovno postal osrednja tekaška prireditev v Slovenji.

V športnem društvu Trnovski maraton si prizadevajo, da bi krajanom in drugim obiskovalcem Črnega Vrha pozimi ponujali urejene smučine za tek na smučeh (tudi v spremstvu s priznanimi učitelji), poleti pa vas vabijo na pohode in kolesarske potepe po čudoviti pokrajini podeželskih vasi.

 

Ne pozabite na bonton!

Vreme

SRE
ČET
PET

9 / 13 °C

10 / 14 °C

8 / 13 °C

Elektronska obvestila

Želite biti obveščeni o novostih in dogodkih?

Geopark Idrija je družaben

Sledite nam na družabnih omrežjih #geoparkidrija